V Mariboru danes poteka že 11. Karierni sejem, na katerem mladi spoznavajo izobraževalne in zaposlitvene možnosti ter poklice prihodnosti.
V Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru je danes vrata odprl že 11. Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, ki tudi letos poteka pod sloganom »Vesolje priložnosti«.
Na 134 razstavnih prostorih se predstavljajo izobraževalne ustanove, obrtniki, podjetniki, delodajalci in druge organizacije, ki mladim pomagajo pri izbiri nadaljnje izobraževalne in poklicne poti.
Obisk sejma je napovedalo 53 osnovnih in srednjih šol iz vzhodne kohezijske regije z več kot 4000 učenci, organizatorji pa v dveh dneh pričakujejo okoli 6500 obiskovalcev.
Sejem je namenjen predvsem učencem višjih razredov osnovnih šol, srednješolcem, njihovim staršem in strokovnim delavcem s področja karierne orientacije. Obiskovalci lahko spoznajo različne poklice, izobraževalne programe, možnosti zaposlitve in opravljanja prakse ter se pogovorijo s potencialnimi delodajalci.
Državni sekretar: Izobraževalni sistem je treba tesneje povezati z gospodarstvom
Ob robu sejma je beseda tekla tudi o izzivih, s katerimi se ob prehodu mladih iz izobraževalnega sistema na trg dela srečujejo delodajalci.
Štefan Kušar, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, pristojen za področje dela, je opozoril, da med znanjem, ki ga mladi pridobijo med izobraževanjem, in pričakovanji delodajalcev še vedno obstaja vrzel.
»Ta vrzel dejansko obstaja, zaradi tega, ker je bilo v preteklosti premalo pozornosti posvečeno ravno temu prehodu iz vzgojno-izobraževalnega sistema na trg dela,« je povedal.
Kot eno od rešitev vidi okrepitev vajeniškega sistema, pri čemer bi se lahko Slovenija zgledovala po nemškem modelu.
»Zelo radi bi, da se ponovno vzgojno-izobraževalni proces tesno poveže z gospodarstvom, zato da bi bilo čim manj teh vrzeli,« je poudaril.
Ob tem je pojasnil, da bi bilo treba morebitne spremembe izobraževalnega sistema preučiti skupaj z ministrstvom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje.
Delodajalci opozarjajo na pomanjkanje kadra, predvsem v obrtnih poklicih
Na pomanjkanje ustreznega kadra je opozoril tudi Aleš Pulko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, ki meni, da so za boljše povezovanje izobraževanja in gospodarstva potrebne sistemske spremembe.
Po njegovih besedah delodajalci od mladih ne pričakujejo, da bodo ob prvi zaposlitvi že obvladali vse delovne naloge, temveč predvsem ustrezno osnovno znanje in pripravljenost za delo.
»Jaz mislim, da imamo malo težav z vrednotami v celotni družbi in da na nek način je marljivost, delavnost, vztrajnost, požrtvovalnost nekaj, kar nam manjka,« je dejal.
Posebej je izpostavil pomanjkanje delavcev v obrtnih poklicih, predvsem na področjih gradbeništva, inštalaterstva in elektroinštalacij.
»Mi imamo spisek deficitarnih poklicev, ki bi jih lahko zelo enostavno opisal kot vsi poklici, za katere potrebujemo dve zdravi in marljivi roki,« je povedal.
Opozoril je tudi na odhajanje domačega kadra na delo v Avstrijo in ocenil, da slovensko gospodarstvo brez tuje delovne sile trenutno ne more delovati. Ob tem je priznal, da slovenski delodajalci trenutno težko ponudijo enake neto prihodke kot avstrijski.
Dotaknil se je tudi vajeniškega sistema, za katerega meni, da potrebuje temeljite spremembe. Pri tem je poudaril, da del odgovornosti nosijo tudi delodajalci sami.
Na pomen obrtnih poklicev je opozorila tudi mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki meni, da so bili ti poklici v preteklosti pogosto neupravičeno zapostavljeni, čeprav danes ponujajo dobre možnosti zaslužka, razvoja in ustvarjalnega dela.
Ob tem je poudarila, da uspešna podjetja vse več pozornosti namenjajo tudi željam mladih zaposlenih, ki poleg ustreznega plačila pričakujejo dobre delovne pogoje, spoštovanje in možnost sodelovanja pri odločitvah.
Po njenih besedah bodo digitalizacija, avtomatizacija, zeleni prehod in umetna inteligenca v prihodnje prinesli nove poklice ter zahtevali drugačna znanja in spretnosti. Prav zato je pomembno, da mladi že med izobraževanjem spoznajo različne možnosti, ki jih ponuja trg dela.
Arsenovič: Maribor potrebuje več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo
Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je ob obisku sejma poudaril, da je za zadrževanje mladih v mestu ključen nadaljnji gospodarski razvoj in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.
Po njegovih navedbah je bilo v zadnjem obdobju v Mariboru ustvarjenih 5600 novih delovnih mest, kljub temu pa mestu še vedno primanjkuje predvsem zaposlitev z višjo dodano vrednostjo.
Kot pomembne dejavnike za privabljanje in zadrževanje mladih družin je izpostavil tudi razvoj izobraževalne infrastrukture, vrtcev in stanovanjsko gradnjo.
Dotaknil se je tudi pomena kariernega sejma, ki mladim omogoča, da na enem mestu pridobijo informacije o različnih možnostih za svojo prihodnost.
»Gre za eno platformo, ki omogoča, da mladi pridejo čim prej do čim več informacij in da se potem odločijo,« je povedal Arsenovič.
Ob tem je poudaril, da sejem kljub enajstletni tradiciji vsako leto nagovarja novo generacijo mladih, ki se odloča o svoji nadaljnji izobraževalni in poklicni poti.
Sejem tudi jutri, obisk je brezplačen
Ob predstavitvah razstavljavcev so organizatorji pripravili tudi dodatne aktivnosti.
Med njimi je tradicionalna Živa knjižnica oziroma Klepet z dijaki, kjer lahko osnovnošolci neposredno spoznajo izkušnje dijakov srednjih šol, ki jih zanimajo.
Na programu so tudi nastopi šolskih glasbenih skupin, v četrtek pa bo potekala še interaktivna aktivnost Escape Box, pri kateri bodo mladi skozi reševanje logičnih in praktičnih izzivov spoznavali svoje spretnosti in različne poklice.
Karierni sejem danes, 18. novembra, poteka do 17. ure, obiskati pa ga bo mogoče tudi jutri, 19. novembra, med 8. in 16. uro.
Vstop na sejem je brezplačen.