Hrvaški Jutarnji list se sprašuje, ali za zagrebški aerodrom obstaja skrb zaradi prenove mariborskega letališča s strani »močnega Kitajca«.
Kot pišejo v Jutarnjem listu, je pred nekaj dnevi podjetje SHS Antwerp Aviation NV, s pred kratkim spremenjenim imenom v VLN Airlines Company, sicer v lastništvu nizozemsko-kanadskega kapitala, kupilo mariborsko letališče. Sedaj se v Zagrebu sprašujejo, kaj je ta čas počel njihov minister, da tudi njim ni zagotovil tako odlične naložbe v letališče, ki mu prav tako grozi propad.
K nam 15 novih Airbusov, v Zagrebu pa s kroničnim pomanjkanjem letal
Kot pišejo hrvaški novinarski kolegi, podjetje razpolaga s šestimi Airbusi A 320 in petimi Fokkeri 50, v katerih je prostora za 60 ljudi. Gre za precej večjo floto od Hrvaške. Nova investicija v višini 300 milijonov evrov naj bi doprinesla h gradnji novih kapacitet, načrtu je nov potniški terminal, trgovski center, nov hotel z apartmaji, celo šolski center za izobraževanje pilotov. To pa še ni vse, investitor bi naj v regijo prinesel še 15 širokotrupnih Airbusov A 330 za interkontinentalne lete ter s kapaciteto do 300 potnikov. Medtem pa se hrvaški novinarji sprašujejo, če lahko zagrebški aerodrom prenese takšnega konkurenta – kot protiutež navajajo primer odpovedanega leta iz Sarajeva proti Zagrebu, pri čemer so za povratnega morali čakati kar dva dni, saj na letališču prerosto niso imeli večjega letala, ki bi pobral preostale potnike in so jih zato pustili čakati.
Kaj pa realnost?
Toda zdi se, da hrvaški mediji morda zavoljo jeze zaradi zamujene priložnosti zadeve nekoliko napihujejo. Mariborsko letališe navkljub velikopoteznim obljubam še vedno sameva. Tudi licenc za letala Fokker ni pet, pač pa le ena, in še to za staro različico. Obljubljen nakup novih Airbusov je prav tako poniknil neznano kam. In četudi še leto 2017 ni pri koncu, je tudi bajno število o 375.000 potnikih v letu 2017 le nekoliko drastično – doslej so jih namreč našteli le 1100. Bajnih 180 milijonov takojšnje investicije še ni prispelo, enajst obljubljenih letalskih linij pa ostaja neizpolnjena obljuba.
Hrvati zamudili priložnost, Slovenci pa jo zagrabili
Hrvaški novinarji še hudujejo, češ kaj je počel hrvaški premier leta 2014, ko so se na poziv kitajskega premierja Li Keqianga v Beogradu sestali vsi predsedniki vlade balkanskh držav, razen hrvaškega premierja Zorana Milovanovića, ki je tedaj menil, da ne vidi razloga, zakaj bi se sestal s kitajskimi vlagatelji, s katerimi pač ni mogoče napraviti dobrega posla. A nam, Sovencem, je to očitno uspelo, zagrabili smo enkratno priložnost in v regijo pripeljali milijone. Tako vsaj menijo naši južni sosedje.
