Inšpektorji glede velikega oglasa na Mariboxu niso zaznali kršitev

V začetku septembra je tako laično kot strokovno javnost razburil nov gigantski oglas na južnem pročelju Mariboxa. Oglas trgovca, ki meri v dolžino 70 in v višino sedem metrov, naj bi brez ustreznega postopka in soglasij posegal v območje varovane kulturne dediščine naselbinskega območja, zato so k ukrepanju pozvali gradbeno inšpekcijo in inšpekcijo za kulturo in medije tudi arhitekti iz Društva arhitektov Maribor.

A kot so takrat za Mariborinfo pojasnili na gradbeni inšpekciji: Če bi šlo za gradnjo, za katero ne bi bilo zahtevanega gradbenega dovoljenja, se v inšpekcijskem ukrepanju oziroma v ugotovitvenem postopku preverja dejansko stanje na samem kraju. Po novem sistemu pristojnosti, ki ga je prinesel gradbeni zakon, pa v presojanju skladnosti posega s prostorskimi akti ali drugimi predpisi pristojna občina.

Na kratko: za negradbene posege v prostor novi zakon občinam omogoča sprejemanje odlokov o urejanju podobe naselij in krajine, prav tako kot izvajanje nadzora nad njimi. A predpisov za to področje pa mariborska občina nima.

Požarna varnost ni ogrožena

Nekdanja direktorica Kinematografov Maribor Magdalena Medved je takrat izpostavila tudi požarno varnost objekta, a je Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami novembra zaključil nadzor in ugotovil, da ta zaradi oglasa ni ogrožena, poroča Večer. Inšpektor je opravil tako pregled dokumentov kot tudi objekta in ugotovil, da dodana membrana (plakat) ne predstavlja dodatne požarne obremenitve, saj sta po požarnih lastnostih enake kvalitete. Plakat tudi ne posega v evakuacijsko pot na zunanji strani objekta. Zaradi omenjenega so postopek ustavili, še dodaja Večer.

Reklamni napis ne krši režimov ...

Inšpektorat RS za kulturo in medije prav tako ugotavlja, da reklamni napis ne predstavlja kršitve varstvenega režima, ki ga določa odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor.

Področje oglaševanja in plakatiranja ureja lokalna občinska zakonodaja, zato je za ugotavljanje kršitev pristojna občinska inšpekcija, ki pa ima zaradi stare in ohlapne občinske zakonodaje zvezane roke. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov je iz leta 1992, po sicer 20 let mlajšem odloku o oglaševanju pa Medobčinski inšpektorat nima pristojnosti odrediti odstranitve reklamnih plakatov z objektov v zasebni lasti.

Tako Medobčinski inšpektorat meni, da bi se predmetna zadeva morala obravnavati z vidika določitve oblikovalskih pogojev v prostorskih aktih MOM ter ugotavljanja skladnosti fasad s prostorom, ki sodijo med vzdrževalna dela. A trenutno veljavni prostorski dokumenti v Mestni občini Maribor takšnih posegov ne prepovedujejo, še o njihovih besedah poroča Večer.

Rešitev je začasna

V mariborskem kinematografskem podjetju so takrat za Mariborinfo pojasnili, da naj bi bila rešitev le začasna.

»Rad bi poudaril, da smo ob zamenjavi blagovne znamke morali prekriti napis Kolosej, ker dovoljenja za uporabo slednjega nimamo več. Odstranitev napisa, ki je vpet v fasado, bi zahtevala zamenjavo celotne južne fasade, kar je povezano z zelo visokimi stroški in zahtevnim arhitekturnim posegom, zato smo našli začasno rešitev in oddali fasado kot oglasni prostor. Seveda pa načrtujemo investicijo v obnovo fasade in nadaljevanje ureditve okolice Mariboxa, najverjetneje že naslednje leto. Tudi zato smo to površino kot oglasni prostor oddali v kratkoročni najem,« je za Mariborinfo pojasnil direktor Mariboxa Stipe Jerić.

A Mariborčani se upravičeno sprašujejo, ali je dvoletno oddajanje pročelja za oglasni prostor res le začasna poteza. Maribox za novo fasado ne najde sredstev, kljub skoraj 1,8 milijona evrov čistih prihodkov od poslovanja v lanskem letu. Naše vprašanje, koliko je vreden zakup pročelja, je ostalo brez odgovora. Prav tako nam ni uspelo izvedeti ali bo ta dodatni prihodek pripomogel k hitrejši sanaciji fasade.