Sloni načeloma ne veljajo za samotarje. Zakaj bi lahko to rekli za ljubljansko slonico?
Slonica v Živalskem vrtu Ljubljana nima družbe drugih slonov. Na račun tega se je pojavil očitek, da gre za mučenje, saj da so sloni družabna bitja, ki se otepajo samote.
Slonici je ime Ganga. Kot mladenka je v ljubljanski živalski vrta prišla leta 1977.
»V tistem času so jo skušali zbližati z indijsko slonico Indo in afriško slonico Tembo, a se združevanje ni obneslo, saj Ganga sostanovalcev žal ne sprejme. Ker smo po proučitvi vseh drugih opcij skupaj z mednarodnimi strokovnjaki za slone dognali, da bi Gango ponovne večje spremembe, kot so družba novih slonov, ki jo je torej v preteklosti že zavrnila, paritev ali selitev lahko življenjsko ogrozile, so njena družba in družina predani oskrbniki.
Vsakodnevno vlagamo mnogo truda v to, da se Ganga dobro počuti s svojo, četudi človeško čredo ter uživa v interakciji, igri in negi. To so njeni oskrbniki in veterinarji, na katere je izjemno navezana in ta vez je za slone ključnega pomena. Z njo se družijo večkrat dnevno, ko jo negujejo, trenirajo, crkljajo in razvajajo,« pojasnjujejo v ljubljanskem živalskem vrtu.
Odločitve niso zlahka sprejeli
Slonje socialno življenje je zelo zapleteno, so še dodali. Kar se človeku morda zdi popolna rešitev, je lahko zanje nekaj povsem drugega.
»S strokovnjaki za slone smo ocenili vse možne scenarije združevanja z vidika Gangine dobrobiti in odločitve, da ostane sama pri nas vsekakor nismo zlahka sprejeli. Načrtov in želja za prenove imamo seveda veliko, vendar jih moramo ustrezno prilagajati in usklajevati z mnogimi okoliščinami.«
Privajanje na spremembe
Ganga se na spremembe, tudi če so v njeno dobro, prilagaja počasi. Podobno kot se to z leti dogaja ljudem, čeprav smo sposobni razumeti razloge zanje. Teh je bilo za Gango kar nekaj:
»Pred leti smo ji preuredili notranje bivališče, da ga lahko bolje izkorišča, ima nov vhod, v njem novo 'posteljo', naslonjala za trobec, igrala in podobno. V zunanjem delu smo dodali senčila in sistem za hlajenje.«
