Kako dolgo se čaka na isto naročilo v mariborskih McDonaldsih?

V trenutku, ko nekdo omeni besedo »fast food«, se večini ljudi zabliska asociativni »rumeni M«. McDonald's je kljub vsestranskim kritikam danes ena bolj dobičkonosnih korporacij in prepoznavnih verig s hitro prehrano, ki v Sloveniji zaposluje več kot 800 sodelavcev, po nedavnem dezinvestiranju v Aziji, dobiček na letni ravni zvišal za 47,7 odstotka, predvsem zaradi boljše prodaje na ključnih trgih: ameriškem, kitajskem, angleškem in kanadskem.

V Mariboru že 23 let

Leta 1994 so prvega postavili na Grajskem trgu v Mariboru, kjer so ga pred tremi leti zaprli. Zato pa je še kar delujoč tisti na Tržaški cesti že od leta 1995. Štiri leta kasneje smo ga dobili še Ptujski cesti, z odprtjem nakupovalnega središča Europark pa še enega. Kot smo ugotovili, pa se je letošnjega marca splačalo odpreti še enega na mariborski obvoznici na postajališču Maribor vzhod. In skoraj so na dan našega obiska zapolnjevali svoje kapacitete. 

Preverili smo hitrost hitre prehrane …

V roku enega tedna smo preverili, kako hitro v mariborskih McDonald'ih prideš do hitre hrane. Koliko časa se čaka na vrsto, koliko časa vzame naročilo in kako dolgo traja, da prejmemo naročeno hrano? Izbrali smo osnovno naročilo –  Big Mac meni, ki obsega hamburger oziroma sendvič, krompirček in pijačo po izbiri, račun pa poravnali z bančno kartico.

Na osnovni meni se skupaj čaka približnih pet minut, sendviči pa so bili večkrat pripravljeni vnaprej. Osebje, ki je večinoma prijazno, sprejema in poračuna naročila hitro in učinkovito. Gneča skoraj povsod (razen na Ptujski). Za čistočo restavracij bolj ali manj poskrbljeno.

V Europarku premajhen za vse lačne nakupovalce

Na sredino pozno popoldne smo obiskali nakupovalno središče Europark in takoj ob prihodu ugotovili, da nakupovanje izstrada. Europarkov McDonald's je bil namreč zaseden z gnečo, miz pa je kar primanjkovalo. Poleti so ga prenovili in dodali kioske oziroma pametne zaslone, ki omogočajo naročniku, da izbere naročilo in tudi način plačila – z bančno kartico ali pa gotovino na blagajni.

Medtem smo ob istem času vstopili v restavracijo tudi po klasičnem naročilu, da bi oddali svoje želje pri blagajni. Na prosti zaslon smo čakali 41 sekund, v vrsti pred blagajno pa 5 minut. Res smo pri zaslonu naročevali 1 minuto in 28 sekund, medtem ko nam je zaposlena vzela manj časa za 8 sekund. Pri kiosku smo po oddanem naročilu prejeli elektronsko napravo ter čakali 4 minute in 23 sekund, medtem ko smo pri blagajni prejeli pladenj v roke po več kot sedmih minutah in za celoten proces klasičnega pridobivanja hitre prehrane porabili skorajšnjih 14 minut.

Na Ptujski skoraj nikogar

V četrtek smo – v času kosila – obiskali tisto restavracijo, ki že 18 let deluje na Ptujski cesti, naleteli pa na le tri zasedene mize. Seveda se nam v vrsto ni bilo treba postaviti, je pa zato osebje bilo videti brezvoljno in čemerno, še bolj neprimeren pa je bil odziv zaposlene ob prošnji neke stranke, da se počisti razlita pijača. Ravno zaradi omenjenega dogodka smo počakali dlje, kot bi drugače (minuto in 45 sekund), naročilo pa je pod hitrimi rokami blagajničarke vzelo 45 sekund. Da smo podvomili o novem sistemu oziroma »sveži pripravljenosti«, nas je spodbudil čas tridesetih sekund, dodatno pa še mlačna temperatura Big Mac-a. Torej – nikakršna gneča, togotna zaposlena, nenavaden čas priprave in mlačen hamburger. 

Kljub polni zasedenosti – hitra postrežba in čiste mize

Najstarejši, ki ga niso zaprli, je na Tržaški, ki je že poznan po pogosti zasedenosti. Kljub temu, da tudi drive-in (kjer iz avta oddaš, plačaš in sprejmeš naročilo) obratuje brez prestanka, pa smo na petkovo popoldne tudi notri komaj dobili mizo. Ker je že polna restavracija prejela svoje naročilo in zadovoljno obedovala, smo na vrsto čakali le dve minuti, pa še to zaradi kompleksnega naročila predhodnika. Naročevali smo 40 sekund ter naročilo prejeli v minuti in 50 sekund. Hitra in ustrežljiva postrežba, kljub gneči pa je zaposleni hodil naokrog in skrbel za čistočo. 

Nov, svež in moderniziran za lačne voznike

Idejo domačega nedeljskega kosila pa je zmotila polna zasedenost zadnjega, ki smo ga obiskali v nedeljo popoldne na avtocestnem počivališču. Kljub temu, da smo na mizo čakali, pa smo lahko stopili pred zaslon takoj, pri čemer velja poudariti število (6) kioskov. Naročilo nam je tokrat vzelo rahlo več časa (dovolili smo si pogledati še dodatno ponudbo), minuto in štirideset. Nato pa nas je elektronska naprava pustila čakati skorajšnjih pet minut. 

Četudi nam je klasičen način bolj znan, nam je vzelo nekaj sekund manj od minute in pol, naprava pa nam je zavibrirala čez dobrih pet minut.