Nižji predeli Slovenije so že nekaj tednov oviti v meglo, ki jo sončni žarki le redko preženejo. V več krajih se soočajo z onesnaženostjo zraka z delci PM10, tudi v Mariboru.
Zrak je v času kurilne sezone v Sloveniji onesnažen, še posebej so problematični delci. Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so na primer strupene kovine, organske spojine.
Delci so različnih velikosti. Od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo, pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.
Ob temperaturnih inverzijah prekoračitve dopustnih koncentracij škodljivih snovi v zraku pogoste
Zaradi temperaturnega obrata ali inverzije pa je občutek zadušljivosti zraka v zadnji dneh nekoliko močnejši. Trenutni podatki za Maribor sicer še niso dovolj visoki za preplah, a dejstvo je, da se v brezvetrnih zaprtih kotlinah se temperaturna inverzija odraža tudi v povečanem onesnaževanju.
Prav zimski meseci - december, januar, februar in tudi marec - so meseci, ki so v štajerski prestolnici najbolj obremenjeni z delci PM10. V Mariboru je onesnaženost z delci PM10 zadnje dni zmerna, v večernih urah celo presega mejne vrednosti.
Strokovnjaki opozarjajo, da je 24-urna mejna koncentracija PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 µg/m3, lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je merilna postala Maribor center v lanskem letu zabeležila 13 preseganj, na Ptuju pa zgolj eno preseganje mejne koncentracije delcev PM10.
Še primer. V nedeljo so merilni instrumenti v Mariboru zaznali vrednost delcem PM10 v mariborskem zraku 34 µg/m3, včeraj med med 13. uro in 14. uro 32 µg/m3. Danes lahko po napovedu Agencije Republike Slovenije za okolje pričakujemo nizko onesnaženost zraka z delci PM10.
Povprečne urne koncentracije onesnaženosti zraka lahko spremljate na tej povezavi.
O delcih PM10
Analiza virov PM10 kaže, da je vzrok onesnaženja z delci večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih, v slabo prevetrenih kotlinah pa so pomemben vzrok onesnaženja tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov.
Delci vstopajo v telo prek dihal. V dihalih sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje.
Onesnaženost zunanjega zraka prvi okoljski vzrok smrti zaradi raka
Izpostavljenost povišanim koncentracijam delcev je povezana z večjo obolevnostjo otrok zaradi astme in dokazano povzroča pojav pljučnega raka. Mednarodna agencija za raziskave raka je onesnaženost zunanjega zraka in delce PM uvrstila v 1. skupino, to je med dokazano rakotvorne snovi za ljudi.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi posledic izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku v letu 2016 po svetu umrlo 4,2 milijona ljudi. Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski uniji.
Manjši ko so delci PM, bolj kvaren je njihov učinek na zdravje. Drobni delci namreč brez težav prehajajo skozi membrane celic neposredno v krvni obtok ter se tako s krvjo razširijo po celotnem telesu.
Vsem prebivalcem, zlasti ranljivim skupinam - dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki, ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča upoštevanje naslednjih priporočil:
- Redno spremljajmo obvestila in napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje o kakovosti zraka in upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev PM10 glede na stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka.
- Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod.
- Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem.
- V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč.
- Če imamo vgrajene ventilacijske sisteme, moramo v njih uporabljati za delce visoko učinkovite HEPA filtre.
- Bivalne prostore učinkovito prezračimo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja (običajno v zgodnjih jutranjih urah, pred prometno konico).
- Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati.
- Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.
