Kakšna bo prihodnost temne Vinagove kleti? Želijo si odpreti lokal, a ne dobijo natakarjev

Vinagova tradicija vinogradništva in vinarstva se je začela že v letu 1847, ko se je meljski graščak Alojz Kriehuber začel ukvarjati z vinogradništvom in v ta namen zgradil vinsko klet.

Trgovina, vinoteka in lokal

Pri Vinagu nameravajo na Grajskem trgu postaviti teraso, kjer bo mogoče dobiti vse od kave do piva, v ospredje pa bodo postavili vino. 

Navsezadnje je stvar bazirana na vinoteki, kjer je in še bo mogoče kupiti Vinagovo vino, ter vina od lokalnih ponudnikov.

Znamenita klet in številka 23

23 stopnic, nas popelje v Vinagovo klet in prav številka 23, ima zanje prav poseben pomen. 

Po besedah direktorice Maruše Švelc naj bi se vinogradnik 23-krat v sezoni odpravil v vinograd in opravil vse potrebno delo, da potem vinograd dobro obrodi.

Iz tega razloga so tudi ustvarili linijo vin 23, za katera je celostno podobo ustvarila agencija Aritmija.

»Oni so dodali svežino našim etiketam, mi smo jim pa povedali našo zgodovino,« pravi Švelc.

Sod za celotno letino

Ko prehodimo tistih 23 stopnic, nam pogled zapolnijo sodi. Leseni, betonski in iz nerjavečega jekla. To ni ravno presenečenje, navsezadnje smo v vinski kleti. Direktorica Vinaga nam je zaupala, da je skupna kapaciteta vseh sodov v kleti okoli tri milijone litrov.

Med njimi je tudi Titova cisterna, ki pa je baje v svojem času imela lastnega varnostnika in skrbnika. Direktorica je omenila tudi, da je v njihovem največjem sodu oziroma betonski cisterni, s prostornino 167.000 litrov dovolj prostora za celotno njihovo letino.

Stekleni vinovod

Posledično so se zato pri Vinagu odločili, da bodo vino hranili v novih sodih, te, stare, pa bodo uporabljali kot eksponate v muzeju. S tem želijo ohraniti bogato dediščino te vinske kleti.

Posebnost je stekleni vinovod, ki se razteza skozi celotno vinsko klet.

»Tega ni nikjer, jaz sem hodila po Franciji, pa po velikih kleteh in take kleti s takšno zgodovino ne vidiš,« dodaja direktorica.

Poročiva se v kleti

Največji prostor oziroma prej dvorana, lahko sprejme do 300 ljudi naenkrat. Direktorica je izdala, da je v njej že potekala vsaj ena poroka. Dodaja je še, da imajo tudi kapelico ali tabernakelj.

»Tam nekje do 50 ljudi bi vas najem stal med 800 in 1000 evrov, če pa bi vas bilo dosti več, potem bi bila tudi cena bistveno višja,« pojasnjuje Švelc.

Seveda, pa lahko prostor najamete tudi za druge dogodke, kot so na primer kakšni zaključki, team buildingi, gostili pa so tudi gledališko igro.

»Mislim, da ko bo prišla prava oseba z nami v stik, bomo po mojem lahko delali večje projekte, kot pa zdaj samo degustacijo in manjše dogodke,« še dodaja.

Valentinova večerja

Ko zapustimo muzejski del in se sprehodimo skozi z lučkami obdan tunel, pridemo do pivovarniškega dela kleti. Po besedah Švelc je tukaj nekoč pivo hranila pivovarna Union iz Ljubljane.

V enem izmed teh tunelov nameravajo prirejati tudi valentinovo večerjo. Nasploh želijo v vsakem od teh tunelov prikazati neko vinsko zgodbo.

V tem delu kleti se nahaja tudi Vinagova arhiva, kjer se hranijo najboljša in najstarejša vina. 

Arhiv vsebuje okoli 85.000 buteljk, ki pa so jih bili primorani odkupiti nazaj od vseh, ki so jih od prejšnjih lastnikov ali kupili ali pa dobili.

Nacisti so med drugo svetovno vojno sicer izropali in popili skoraj celoten arhiv in posledično je najstarejša buteljka iz leta 1946, se pravi iz leta po koncu vojne.

Penina z lovorikami in Mariborčan

V pivovarniškem delu lahko najdemo tunel, v katerem hranijo penino.

»Neizmerno smo ponosni na našo penino, saj smo imeli to čast, da smo zanjo prejeli zlato medaljo iz Londona in New Yorka,« pravi direktorica.

Kar se pa tiče vina, pa je njihov paradni konj vino Mariborčan.

»Zdelo se nam je pošteno do Mariborčanov, da imajo spet svoje vino, da nam začnejo mogoče tudi zaupati na ta način,« pravi.

Zloglasni strešni napis

Zgodba za odstranitvijo napisa je dosti bolj suhoparna, kot si morda predstavljate. Po obnovi strehe stavbe, katere je Vinag večinski lastnik, so se odločili, da za boljšo opaznost na strehi postavijo napis. 

Nekdo jih je nato prijavil in Vinag je od varstva za kulturno dediščino dobil dopis za odstranitev tega napisa.

Razlog za odstranitev torej niso bili komentarji na družbenih omrežjih, kot so nekateri poročali.

Direktorica je še pojasnila, da ne želijo biti v konfliktu z nobenim in se bodo dopisa držali.

Brez težav pač ne gre

Kot večino gostincev, pa tudi Vinagov prihodnji vinski bar, že pesti pomanjkanje kadra, potrebujejo natakarje.

Švelc je povedala, da pri Vinagu dajejo dosti na mlade. Trdi, da so dostikrat spregledani oziroma njihovega mnenja ne upoštevajo pod pretvezo primanjkljaja izkušenj.

Eden izmed večjih problemov, s katerim se veliko spoprijemajo, pa je to, da jih turisti enostavno ne najdejo. V Mariboru naj bi bile le tri table, ki usmerjajo proti Vinagu.

Direktorica pravi, da mora pozvati občino, da bi morda izpostavili kje kak napis ali smerokaz. Navsezadnje, če bodo prišli turisti v Vinag, bodo si najverjetneje ogledali še kak drug del mesta.

Svetla prihodnost na koncu tunela

Kljub temu da se je delo zaključilo sredi prejšnjega tedna, še to zdaleč ne pomeni konca obnov in inovacij. Švelc pravi, da morajo le priti skozi to sezono. 

V začetku naslednjega leta pa bodo klet ponovno zaprli za nekaj časa in nadaljevali s prenovo in vzdrževalnimi deli.