Mariborčanka na svojem blogu Nepopolna mama ponuja drugačen pogled na materinstvo z željo, da bi mamice, ki se srečujejo z enakimi situacijami v življenju vedele, da niso same, da niso čudne in da lahko iskreno povedo, da jim je včasih vsega dovolj.
Kdo ne pozna Nepopolne mame in njenih doživetij, ki so prava svežina v blogerskem svetu? Mariborčanka Eva Lozina deli misli, izkušnje in dogodivščine z bralkami (in bralci) svojega bloga že dobro leto dni in zna pri tem vedno narisati nasmeh. Tudi naključnemu bralcu, ki o starševstu nima pojma.
In kaj Nepopolna mama sporoča bralkam in bralcem Mariborinfo? »Ne pustite, da vas mnenje drugih ovira v vašem življenju, pa naj bo to pri načinu, kako uspavate otroka ali pri delu, ki ga želite početi,« pravi.
Kdo je Nepopolna mama in zakaj se vendarle bere tako popolno?
»Nepopolna Mama je ime bloga, ki te dni slavi leto dni. Prepoznavnost v tako kratkem obdobju na tej, priznam zelo bogati sceni pri nas, me je tudi samo presenetila, saj si nisem mislila, da bo moje zapise bralo več kot nekaj prijateljic in morda še kakšna mama, ki se pač ne počuti totalno blažene, ker je rodila, ker je kljub temu, da ljubi svojega otroka, utrujena in včasih sitna.
Nepopolna mama je najprej ženska, ki se trudi to ostati tudi po porodu, tudi po čisto novem življenju in vseh izzivih, s katerimi se mame danes srečujemo. Prav to soočanje z izzivi in iskreni zapisi tudi o tistih temah, ki se jih drugi izogibajo je razlog, da se na blog Nepopolna mama bralke - v večini so to bralke - rade vračajo. Težko se je poistovetiti z zapisi mamice, kako je materinstvo izpolnilo vse njene sanje in upe, ko se nisi že dva dni stuširala in si nazadnje spala tri ure v kosu lani.«
Zakaj ste se odločili, da svoje doživljanje starševstva delite na blogu?
»Kot dokaj mlada mama, ki je povrh vsega bila že od začetka nosečnosti sama, sem se zmeraj počutila malo čudno, ker sem v pogovorih z drugimi mamami povedala, da nisem okej, da sem utrujena, da si najbolj želim samo en dan miru ali da jočem, ker ne vem, zakaj moj otrok joče. Opažala sem, da mame pogosto olepšujejo svojo materinsko izkušnjo. Njihov otrok spi celo noč, njihov otrok nima krčev, njihov otrok ljubi brokoli, njihov otrok plazi pri pol leta in tako dalje.
Včasih sem si v glavi mislila, da samo še čakam, da reče, da zna že poštevanko. Začela sem se spraševati, če sem res jaz tako čudna ali je to samo pritisk okolice in družbe, da bi mame morale biti popolne. Zato sem se odločila pisati svojo nepopolno izkušnjo materinstva, saj sem prav ta iskren in realen prikaz družin pogrešala tudi pri družinskih blogih. Posebej sem ponosna, ko se name obračajo bralke, ki gredo skozi materinstvo same, ki mi pogosto sredi noči pišejo, da jim je moj blog, moje življenje in dejstvo, da mi uspeva, da se da vzgojiti srečnega otroka ne glede na situacijo - uteha.«
»Težko se je poistovetiti z zapisi mamice, kako je materinstvo izpolnilo vse njene sanje in upe, ko se nisi že dva dni stuširala in si nazadnje spala tri ure v kosu lani.«
Kaj je tisto, kar skozi svoja doživetja želite sporočiti staršem in drugim bralcem svojega bloga?
»Moja ideja od začetka zakaj pišem je, da bi se katera skozi moje zapise našla, da bi vedela, da ni sama. Nikdar nisem s svojim pisanjem želela prepričevati nasprotno misleče v karkoli, le dati vedeti tistim, ki razmišljajo enako, da niso sami. Želim si, da bi bralke bile bolj iskrene in predvsem manj obsojajoče, da bi sprejele dejstvo, da to, da soseda drugače vzgaja otroka, še ne pomeni, da je slabša. Tega razumevanja nam v svetu materinstva zelo primanjkuje in na račun tega se pojavlja tudi veliko tekmovalnosti, nesoglasij in podobno. Sama menim, da bi z iskrenostjo bilo veliko lažje, da bi se mame bolj povezale, če bi spustile svoje maske popolnosti.«
Kako dojemate materinstvo v dobi »spoliranih« Instagram fotk? Naše mame tega niso poznale, pa smo vseeno odrasli v spodobne ljudi, če se pošalimo. Kako Instagram ali družbeni mediji nasploh spreminjajo starševstvo?
»Pripadam generaciji milenjicev, ki smo si z družbenimi mediji dokaj domači. Od moje prve objave na Instagramu je že skoraj šest let in če sem včasih objavljala dobra kosila, super izlete in nore zabave, zdaj objavljam otroka in vse z njim povezano, ki pa je na koncu, še vedno isto, kar sem objavljala prej, moje življenje. Spolirane fotke jemljem morda malce drugače, kot večina uporabnikov, saj zraven bloga skrbim za družbena omrežja podjetij in na to gledam s profesionalnega vidika. Čeprav pogosto zelo nerealne, so ključne za doseganje določenih ciljev, novih sledilcev in pogosto tudi povezane z denarjem.
Ravno zaradi prikazovanja realnosti materinstva pa na svojem profilu pogosto pokažem tudi kakšno ne tako »instafriendly« fotografijo in se izogibam popularnemu all white videzu in tako dalje. Kar se pa tiče primerjav s preteklostjo, pa mi je najljubša ta. Naši starši v letu 2017 nam govorijo: 'joj, kaj visiš spet na telefonu, ukvarjaj se raje z otrokom', medtem ko so nam ti isti starši v letu 1993 govorili: 'pššt, tiho, ne čujem tv'.«
Koliko je potenciala v bloganju v Mariboru in kako ocenjujete blogersko ali nasploh influencersko sceno v štajerski prestolnici?
»Prednost spleta je ta, da je na voljo skoraj povsod in zato postaja lokacija vse manj pomembna. Vsekakor imamo v Mariboru veliko zanimivih in ustvarjalnih ljudi, ki pa žal, pogosto v želji po razvoju in rasti pobegnejo v prestolnico. Za razvoj scene so zmeraj pomembna povezovanja in sodelovanja, pogosto lahko nek bloger ali influencer zraste skupaj z znamko ali podjetjem, s katerim sodeluje in tukaj se pojavi problem pri nas. Scena sodelovanj med podjetij in blogerji pri nas še ni tako razvita, za ta sodelovanja se načeloma odločajo večja podjetja, ki pa imajo skoraj vsa sedež v prestolnici. Prav tako tudi agencije, ki so pogosto posredniki, imajo večinoma svoje pisarne v Ljubljani.
To je razlog, da sem toliko bolj ponosna na svoj projekt BLOGSI – Business to Bloggers, ki se je odvil prvič letos avgusta in to prav v Mariboru. Neverjeten občutek je zbrati več kot 100 blogerjev in vlogerjev, predstavnike iz marketinga iz velikih podjetij kot so Sava Hotels&Resorts, Mercator, Lidl, Deichmann, Futura in druge ter najbolj prepoznavne obraze iz sveta blogerjev na enem mestu in to v Mariboru, mestu, ki je za 90 odstotkov udeležencev bilo vsaj uro vožnje vstran. Zato verjamem, da se da ustvarjati dobre zgodbe tudi pri nas, le da morajo podjetja začeti razmišljati v tej smeri in si upati.«
