Letošnja žetev pšenice je zaradi spomladanskega deževja slaba, kar je povzročilo velike izgube, nizke cene pšenice in nezadovoljstvo kmetov, ki državo pozivajo k pomoči.
Visoke julijske temperature so v kmetijskih krogih sinonim za žetev. »Prava žetev je, ko je super vročina kot to. Premagujemo jo s tem, da spijemo kakšno pivo, hladno,« se pošali kmet Dejan Jakob iz Lipovcev.
A šalo na stran, letošnja žetev je bila bolj grenka. Zaradi spomladanskega obilnega deževja so bile izgube velike, predvsem na ilovnatih tleh, kjer so ponekod poželi zgolj šest ton pšenice na hektar.
Danilo Rihtarič iz Kmetijske zadruge Gornja Radgona je povedal: »Smo pričakovali boljši pridelek, kot se zdaj kaže. Računamo med 400 in 500 evri izgube po hektarju.«
»Razočaranje je zelo veliko pri kmetih. Mi beležimo na težkih tleh hude, hude izpade. Ne zadovoljujemo niti kvaliteti B ali pa A,« je dodal Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za odkup in prodajo žit.
Na drugi strani pa so bili bolj zadovoljni tam, kjer je pšenica rasla na peščenih tleh.
»Nismo sicer pričakovali takšnih pridelkov, se pa gibajo tam med 7,5 in osmimi tonami, tako da smo zadovoljni,« je pojasnil Jakob.
Kmetje uperjajo prst proti mlinarjem in pekom
Vremenske nevšečnosti so močno vplivale tudi na samo kakovost pšenice, več kot polovica je bila krmne pšenice slabše kvalitete. Že tako nizke odkupne cene so bile zato še nižje.
»Cena za krmno pščenico se giblje od 170 evrov, krušna, ki je izbruševalka, pa okrog 220 evrov,« je pojasnil Rihtarič.
Kmetje opozarjajo, da nizke odkupne cene ne pokrivajo stroškov pridelave in so daleč od cen pred vojno v Ukrajini. »Sama cena je letos sigurno vsaj od 50 do 60 evrov po toni premajhna,« je povedal Jakob.
Küčan pa je dodal: »Mlinarji niso pripravljeni primerno nagraditi kmete. Zgovarjajo se na uvoz ukrajinske pa mešane s hrvaško ali avstrijsko pšenicami in cenenimi mokami.
Smatram pa, da je pri mlinarjih in pri pekih še veliko rezerve. Namreč v lanskoletnem in letošnjem letu se kruh in pekovski izdelki ter moka ni pocenila.«
Kmetje uperjajo prst v mlinarje in peke, od države pričakujejo pomoč
V pomurskem Mlinopeku bodo letos skupno odkupili okrog 13 tisoč ton pšenice po ceni od 165 do 212 evrov na tono. Po njihovih besedah je to maksimum, ki ga lahko dajo kmetom:
»Zadnja leta cena in pa cena izdelkov ne grejo skupaj. Mi smo lani odkupovali nekje normalno, predlani pa astronomsko. In tista cena - od 310 do 400 nas kolje že dve leti in mislim, da smo morali zaradi tega postati tudi previdni. Kajti iz vseh vetrov se vozi moka, vsak lovi nekaj ugodnejšega kupca,« je pojasnil direktor Mlinopeka Karel Pojbič.
Če bodo potrošniki še naprej želeli jesti slovenski kruh, bo država morala priskočiti na pomoč in zaščititi kmete, so jasni kmetje.
Rihtarič je opozoril: »Letos pričakujemo kar precejšnjo izgubo v pridelavi pšenice. Zato že zdaj apeliram na državo, da prične z novim ukrepom pomoči 2024.«
Küčan je dodal: »Naj nas država zakonsko zaščiti. Ali naj nam da zakonsko osnovo, da nas kupci plačajo to, kar je strošek pridelave. Ali nam pa država razliko pokriva. Tudi moja plača mora biti zagotovljena in če je pšenica plačana samo 70 odstotkov od stroškov pridelave, pomeni, da moja plača ni niti minimalna plača, ampak je v deficitu.«
Če bo slovenska politika še naprej gojila mačehovski odnos do kmetov, je zaključil Küčan, se Slovencem »ob prvi pravi krizi piše huda lahkota.«
