V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor opozarjajo na kritično psihofizično stanje slovenskih otrok. Zaskrbljujoče stanje potrdila tudi vzgojiteljica mariborskega vrtca.
Alenka Seršen Fras, direktorica SCOM, je izpostavila porast iskanja pomoči v njihovi ustanovi, ki se ukvarja s pomočjo družinam oziroma otrokom v stiski. Frasova opozarja, da je raznih psihofizičnih težav otrok vedno več, zato je bo na tem področju potrebno zaposliti več kadra, ki ga že sedaj primanjkuje. K njim se namreč obrne vedno več družin, potrebnih multidisciplinarnih obravnav in celo psihoterapije, potem ko jih zaradi prezasedenosti zavrnejo tudi na Centru za socialno delo.
Sporna praksa iz ZDA že pri nas
Zdi se, da sporna praksa iz ZDA, kjer so lani otrokom predpisali kar milijon receptov za Ritalin (število receptov se je v enem desetletju podvojilo), “zdravilo” za motnjo pozornosti, prihaja k nam. Frasova namreč opozarja na porast tako imenovane medikalizacije otrok. Ker za otroka ob očitnih čustvenih in vedenjskih motnjah ni narejene ustrezne duševne diagnoze, za to pač ni ne časa ne kadra, se otroku preprosto predpiše zdravilo, ki seveda ne odpravlja vzrokov, pač pa le simptome.
Težave imajo že otroci v vrtcih
Težave pa nimajo le starejši otroci iz osnovih šol, pač pa se pojavljajo v vse zgodnejšem razvojnem obdobju. »Tudi vzgojiteljice v vrtcih se srečujejo z otroki, ki s svojim vedenjem ogrožajo sebe in druge«, piše Frasova. In res, vse navedbe je za Mariborinfo potrdila tudi vzgojiteljica enega izmed mariborskih vrtcev, ki za potrebe tega prispevka ne želi biti imenovana:
»Opaziti je, da so pričeli otroci diktirati tempo družine, starši se bojijo postaviti ob rob otroku in jim postaviti jasne meje ter njihove zahteve oziroma pričakovanja. Otroci med drugim in tretjim letom (govorim o starosti, ki mi je najbolj blizu in kjer gre razvoj bliskovito hitro) imajo največji primanjkljaj na govornem in gibalnem področju. Ne govorim o vseh, ampak žal je tega vedno več. Otroci med drugim in tretjim letom še vedno uporabljajo dude, nekateri flaške ... Kljub ozaveščanju staršev, tega doma ne ukinejo – zakaj? Po mojem mnenju zato, ker so otroci pričeli zelo dobro izkoriščati starševsko popustljivost, in zaradi dejstva, da se starši enostavno prepozno pričnejo zavedati, da to niso več nebogljenčki, ki ne zmorejo prav ničesar.«
Otroci ne znajo več niti pasti in hoditi vzvratno
Izredno alarmantno je tudi njihovo fizično stanje. Starši od svojih otrok sploh več ne terjajo, da se sami sprehodijo, pač pa jih raje – četudi so že dovolj stari – vozijo kar v vozičkih. Za fizično dobrobit svojih otrok pretirano skrbijo, s tem pa naredijo več škode kot koristi. Otroci po pričanju vzgojiteljice menda ne znajo več niti pasti, saj jim starši s svojim pretiranim varovanjem tega niti ne dopuščajo. Osnovnošolska učiteljica iz Maribora, ki za ta članek prav tako ne želi biti imenovana, je dejala, da pri vsakoletnih testih telesne vzdržljivosti otroci dosegajo porazne rezultate. »Niti vzvratno ne znajo več hoditi,« nam je zaupala.
»Zato enostavno nimajo možnosti drugje kot v vrtcu, da bi razvijali in krepili naravne oblike gibanja, ki so pogoj, da lahko razvoj poteka celostno na vseh področjih. Moje mnenje je, da večina staršev enostavno prepušča in pričakuje vzgojo s strani vrtcev in šol, vse ostalo poteka po liniji najmanjšega odpora,« še piše razočarana vzgojiteljica.
Brez empatije in spoštovanja do drugih
Po raziskavah sodeč pa so naši otroci vedno manj empatični in bolj usmerjeni vase. Postajajo narcistična 'selfi' generacija, v kateri ni nič drugega bolj pomembno od njih samih. Vedno manj so sposobni pozornosti do raznih objektov, če jih ti pač ne zanimajo, vedno manj pa imajo tudi potrpežljivosti in sposobnosti razumeti želje in čustva drugih.
Frasova je na tiskovni konferenci pred dnevi dejala celo, da so pri nas znani že primeri otrok, ki bi morali dobiti prepoved približevanja staršem in ne obratno. Pri mnogih je vedenje že povsem ušlo izpod kontrole, po razredih mečejo stole in pljuvajo na učitelje. A tudi pri tistih z normalnim razvojem so vidna poslabšanja.
»V praksi zato opažamo, da so tudi otroci z normalnim razvojem vsako leto na šolo slabše pripravljeni. Opažamo šibkejše govorno jezikovne sposobnosti, slabšo grobo in fino motoriko, slabšo sposobnost usmerjene pozornosti in samokontrole, več strahov in negotovosti, slabše socialne veščine in razumevanje sveta nasploh,« še pišejo na SCOM.
Problem leži v neprimerni vzgoji
V SCOM se strinjajo, problem seveda ne leži v sami otrocih, ampak zanje neučinkoviti vzgoji, seveda ob pogoju, da otrok nima že a priori degenerativnih motenj.
Fotografija je simbolična.
