Vse več avtobusnih nadstrešnic v Mariboru ima novo podobo.
Mariborčani, ki se po mestu prevažajo z javnim potniškim prometom, so v zadnjem obdobju zagotovo opazili spremembe na nekaterih ključnih postajališčih. Med drugim je novo podobo dobilo postajališče pri Elektro Maribor, nekatere pa že 'krasijo' zelene nadstrešnice.
Gre za del širše strategije posodabljanja urbane opreme, ki v ospredje postavlja ekologijo in digitalizacijo. A po mnenju nekaterih tudi slabšo funkcionalnost.
Pod lupo mestnega sveta: Je novi dizajn res praktičen?
Debato o tem, kaj Maribor s temi spremembami pridobi in kaj morda izgublja, je na zadnji seji mestnega sveta odprla svetnica Tatjana Frangež. Izpostavila je pomisleke glede »ljubljanskega« dizajna, ki naj bi bil po njenem mnenju manjši v površini strehe in ponujal manj sedišč.
Posebej je opozorila na integrirane koše za smeti, ki bi bili lahko zaradi majhne kapacitete in slabe opaznosti problematični, kar bi lahko vodilo do večjega smetenja v okolici postajališč.
Mariborska občina te očitke zavrača in pojasnjuje, da so nova postajališča določena v uradnem katalogu urbane opreme, ki ga je potrdil mestni svet. Po njihovih zagotovilih se v večini primerov postavljajo tri-modulne nadstrešnice, ki so po kapaciteti in uporabni površini enakovredne prejšnjim.
Poleg klopi in vitrin za vozne rede so opremljene še z ozelenjeno streho, boljšo osvetlitvijo, talnim taktilnim sistemom za slepe in slabovidne ter sodobnimi RTPI prikazovalniki, ki v realnem času napovedujejo prihod avtobusov.
Stare nadstrešnice na nove lokacije
Zanimiv je tudi logistični del projekta. Mestna občina namreč starih nadstrešnic ne odstranjuje trajno, temveč jih po celoviti obnovi prestavlja na lokacije, ki so bile doslej povsem brez njih.
Gre predvsem za vstopna postajališča na obrobju, pri izbiri pa upoštevajo število potnikov, število linij in prostorske možnosti.
»Pomembni kriteriji za določitev postajališč, ki se opremijo z nadstrešnico, so število vstopajočih potnikov, število linij, ki ustavljajo na posameznem postajališču, ter prostorske možnosti za umestitev.«
Prednost pri nameščanju novih, zelenih postajališč ima trenutno levi breg Drave oziroma staro mestno jedro. Na desnem bregu so nova postajališča že vidna na Titovi cesti pri Europarku in Linhartovi, v prihodnjem letu pa se menjava nadstrešnic seli v okolico Trga revolucije, na Pobreško cesto in k Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Več potnikov, a točnost ostaja izziv
Poleg vizualne osvežitve mesta pa podatki Marproma kažejo na pozitivne trende pri uporabi javnega prevoza. Od uvedbe novih linij beležijo približno tri odstotno rast števila potnikov, kar mestna uprava ocenjuje kot potrditev, da je bila prenova linij potrebna in uspešna.
Vendar pa priznavajo, da vse težave še niso odpravljene.
»Izboljšati moramo tudi točnost avtobusov, kar je z zamudami, ki se pojavljajo v prometnih konicah, še vedno precejšnja težava.«
Reševanje te problematike načrtujejo z nakupom novih avtobusov za povečanje vozne flote in s prilagoditvami krmilnih programov v semaforiziranih križiščih, kar bi avtobusom omogočilo večjo pretočnost.
