Kočevski gozdovi so dom rjavih medvedov, a sedaj so nekateri že prišli na vzhodnejši del Slovenije. V noči na sredo je medved presenetil lovca v Žetalah, ta pa ga je v silobranu ustrelil.
V noči iz torka na sredo je mlad oziroma približno tri leta star medved, ki je tehtal okrog 140 kilogramov, presenetil lovca, ki je bil na nočni preži na divje prašiče.
Po pripovedi lovca se je nenadoma približal na tako majhno razdaljo, da slednjemu naj ne bi ostalo drugega, kot da ga ustreli.
»Ta medved je bil opažen in ustreljen v noči iz torka na sredo na pogorju Maclja, ki je približno 300 metrov oddaljeno od naselja Čermožiše. Medved je lovca presenetil pri spustu iz preže, ko je čakal na divje prašiče, približal se mu je na zelo majhno razdaljo, manjšo kot 30 metrov, lovec ga je v tistem trenutku tudi ustrelil, pri tem lovec ni bil poškodovan, medved pa je pač bil ustreljen in bil prepeljan v naš lovski dom,« je danes pojasnil Silvo Kores, starešina Lovske družine Žetale.
Prvi primer rjavega medveda v Halozah
V Halozah se domačini in lovci ne spominjajo, da bi kdaj v svojem okolju srečali rjavega medveda, čeprav naj bi se občasno pojavljal na Pohorju, ki je od Žetal, kjer se je v sredo pojavil medved, oddaljeno približno 70 kilometrov.
»Pri nas tu si niti v sanjah nismo predstavljali, da bi se lahko medved pri nas pojavil, ker k nam niti ne sodi. Pri nas enostavno ni niti približno primernega življenjskega prostora za medveda, niti za njegove prehode, kaj šele za njegovo stalno bivanje,« dodaja starešina Lovske družine Žetale.
Gozdovi v Halozah niso primerno življenjsko okolje za rjave medvede
Primerno življenjsko okolje za rjavega medveda je kočevsko-notranjski prostor, saj medvedom zagotavljajo dovolj gozdnih kompleksov za življenje.
»Mi smo sredi gozdnatih Haloz, ki so sicer redko poseljene, ampak to naselje je poseljeno razpršeno. Sicer tu živi malo ljudi na kvadratni kilometer, če pa se ozremo okrog sebe kakih 300 ali 400 metrov je neka stanovanjska hiša, nek objekt, pašna živina in zato pri nas enostavno ni nekih prostranih gozdnih kompleksov. Vsi gozdni kompleksi pri nas so manjši od 400 hektarjev in s tem si niti ne moremo predstavljati, da bi v našem okolju živele velike zveri,« še dodaja.
Lovca čaka denarna kazen
Na podlagi samoprijave kršitelja je bil izpeljan klasični prekrškovni postopek.
»Tukaj, seveda, gremo po črki zakona, to pomeni zakon o naravi predpisuje pri kršitvah torej pri poseganju na zaščitene živali na tej rdeči listi, so pa kazni v razponu od nekaj sto pa do nekaj 1000 evrov. Gre za prekrškovno denarno globo,« pa dodaja lovski inšpektor Sebastijan Soršak.
