Medtem ko je pogled na mirni del vasi Limbuš prav idilična, pa mimoidoče preseneča prizor naslednjega dvorišča, ki sledi za tem.
V Limbušu namreč še vedno odmeva primer moškega, ki na domačem dvorišču, tik ob cesti, kopiči smeti in drugo navlako. Sosedje ogorčeno opozarjajo na onesnaženo okolico in kaljen mir, saj se po zraku širi prav neznosen smrad.
»To hišo, v kateri so prej živeli drugi ljudje, je vzel v najem, to ni njegova stavba. In je začel gojiti vse vrste živine, za katero pa ni ravno najbolj zgledno skrbel. Živina je bila zanemarjena, kokoši se prosto sprehajajo naokoli in delajo škodo po drugih vrtovih, predvsem pa se širi strašni smrad. Tudi zato, ker so domačini tam že nekajkrat našli tudi klavniške odpadke. In mimo teče potok, postalo jih je strah; konec koncev je lahko to izvir bolezni, glodavcev … Ko enkrat ne moreš priti ven obdelovat vrta, ker zadeva tako zaudarja, je verjetno jasno, da je nekaj hudo narobe,« nam pojasni predsednik Krajevne skupnosti Limbuš Andrej Šauperl.
Sosedje pripovedujejo o nevzdržnem smradu ...
Možakarja smo sicer obiskali, a zaman, saj z ženo trenutno živita v najemniškem stanovanju v občini Ruše. za katerega pa, po naših informacijah, že več mesecev ni poravnal najemnine. Po besedah sosedov pa impulzivni možakar živali v Limbušu obišče enkrat dnevno. Ob tem pripovedujejo, da morajo zaradi smradu poleti zapirati okna, uta, ki služi kot hlev, pa naj bi bila zgrajena brez ustreznega dovoljenja.
Šauperl odgovarja, da nekih pooblastil ali možnosti nimajo. »Največ lahko kot človek narediš, da greš do sokrajana – čeprav ni naš sokrajan, saj živi v občini Ruše in ima tu le najeto nepremičnino – in ga prosiš, da pospravi. Prihaja sem in si, po domače povedano, vlači svinjarijo. Ne gre le za živali, gre za kup starih avtomobilov, akumulatorjev, smeti … vse mogoče. In druga ti ne preostane, kot da greš po pravni poti, kot je potrebno.«
Primer obravnavale že številne inšpekcije
Problematiko so med drugim obravnavali že Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Center za socialno delo Maribor, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, a razen številnih glob in tega, da so mu veterinarski inšpektorji odpeljali živino, se ni zgodilo nič.
»Ampak ne more biti tako velik revež, da ti lahko takoj nabavi drugo živino. Dvomim, da jo dobiš kje zastonj. Dobil je tudi kup glob, ki jih nihče ne plača, vsaj domnevam. Ne vem, malo mi je čudno, dejansko. Branjevka na tržnici bo dala solato brez računa, pa bo takoj … Tu pa leta in leta nič in da službe ne morejo urediti teh stvari,« razmišlja predsednik KS.
Zaznamo lahko številne nepravilnosti pri odlaganju odpadkov in gnoj, ki meji na krajevno cesto.
»Zdaj se je tudi izkazalo, da nekdo na občini ni do konca izpeljal postopka … Konec koncev ti nekdo lahko reče, da nimaš tu kaj iskati. Ker so parcele privatna last, tako rekoč je cesta v privatni lasti. Niti blizu ne smeš,« opozori Šauperl.
»Medtem ko sosede silimo reciklirati po predpisih«
»Ne vem, kaj naj svetujem. Glede na neko zakonodajo, ki v Republiki Sloveniji velja, bi bilo tudi dobro, da se jo spoštuje. Ampak če strokovnjaki s področja veterine, komunale, konec koncev ministrstvo za okolje … Če niti oni nimajo te moči oziroma ne znajo najti orodja, da nekoga spametuješ, da pospravi za seboj. Po drugi strani pa sosede, ki živijo pet metrov stran, silimo, da reciklirajo po predpisih. Ni mi jasno, da se to lahko drži za 2500 krajanov, za enega pa to ne velja,« se sprašuje Šauperl.
Obrnili smo se tudi na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in jih povprašali, koliko inšpekcijskih ukrepov in glob so mu doslej izrekli zaradi domnevnega zanemarjanja živali in drugih kršitev. In kaj jim sploh še preostane?
»Leta 2014 je bila izdana inšpekcijska odločba o prepovedi uporabe objekta za rejo goved, kršitelju pa je bila izrečena globa v prekrškovnem postopku v znesku 200 evrov, in sicer zaradi kršitve higienskih pogojev bivanja živali,« pojasnjuje Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Naslednje leto mu je bil izrečen inšpekcijski opozorilni ukrep za zagotovitev higienskih pogojev v novem objektu za rejo, leta 2016 pa izrečena globa v prekrškovnem postopku v znesku 200 evrov zaradi kršitve higienskih pogojev bivanja živali.
V minulem letu je bila izdana tudi »inšpekcijska odločba, s katero je zavezanec moral urediti začasne higienske pogoje za bivanje živali, prehranske ukrepe za vzpostavitev telesne kondicije živali in ukrepe s področja higiene krme. V nadaljevanju, kot z dopolnilnim ukrepom, je bilo odločeno o prepovedi reje govedi v naknadno zgrajenem objektu in trajnem odvzemu govedi na gospodarstvu. Uveden je bil izvršilni postopek zaradi zagotavljanja higienskih pogojev za rejo živali. Kršitelju je bila izrečena globa v prekrškovnem postopku v znesku 200 evrov zaradi kršitve higienskih pogojev bivanja živali in 125 evrov zaradi kršitev določb o higieni krme.«
