Mestna občina Maribor si že več let prizadeva za oživitev plovbe po Dravi, tudi z uvedbo javnega potniškega prometa. Načrti so pripravljeni, vendar bo treba pred njihovo uresničitvijo doseči dogovor z državo in drugimi deležniki.
Bi se lahko Mariborčani v prihodnosti po mestu prevažali tudi z ladjami? O možnostih razvoja plovbe po Dravi je bilo govora na današnjem strokovnem posvetu Reka z odgovornostjo – dostopna za vse, ki je potekal v Langerjevi vili v Mariboru.
Dogodek sta organizirala Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor in Razvojni center Murska Sobota, povezoval pa je predstavnike Podravja, Pomurja in Koroške ter institucij, ki se ukvarjajo z urejanjem plovnosti rek.
Maribor želi po Dravi vzpostaviti javni potniški promet
Andraž Mlaker, vodja Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, je pojasnil, da si občina že vrsto let prizadeva za oživitev življenja na Dravi. V preteklosti so s pomočjo Fakultete za pomorstvo in promet pripravili strokovne podlage za Mariborsko in Brestniško jezero. Te naj bi bile osnova za spremembo državne uredbe, ki ureja plovbo.
Ker so se postopki ustavili pri pridobivanju dodatnih strokovnih podlag, je občina vmes preučila tudi zakonodajo sosednjih držav, predvsem Avstrije in Italije. Na tej podlagi so pripravili nov predlog uredbe in občinskega odloka, zdaj pa čakajo na termin prvih usklajevanj s pristojnim ministrstvom.
Mlaker je poudaril, da se Maribor od drugih občin razlikuje predvsem po tem, da želi Dravo poleg turističnih in športnih dejavnosti uporabljati tudi za javni potniški promet.
Po Dravi bi lahko vozile električne ladje velikosti avtobusa
Na občini razmišljajo o plovilih, ki bi po zmogljivosti ustrezala približno avtobusu javnega potniškega prometa. Takšna plovila bi lahko uporabljali tako za redne linijske prevoze kot za turistične skupine s približno 50 potniki.
Občina želi tudi, da bi bila plovila čim bolj okolju prijazna.
»Hkrati je naša tendenca tudi ta, da se seveda obnašamo zeleno, trajnostno in težimo k temu, da bodo plovila, ki se bodo vozila po Dravi, opremljena s pogonom na elektriko,« je povedal Mlaker.
Ob tem je opozoril, da je treba upoštevati številne varnostne in okoljske dejavnike, med drugim nihanje pretoka Drave ob odpiranju zapornic hidroelektrarn ter vpliv valovanja plovil na rečne brežine.
-
Lokalno | 0 komentarjev
Plovba po Dravi znova v ospredju, kaj se obeta?
Kdaj bi lahko zaživel javni potniški promet?
Na vprašanje, kdaj bi se lahko Mariborčani začeli voziti po Dravi, Mlaker konkretne časovnice ni podal. Pojasnil je, da veljavni občinski odlok že omogoča izvajanje javnega potniškega prometa, ki bi ga lahko opravljal koncesionar, v tem primeru javno podjetje Marprom.
Občina ima pristane in linije že opredeljene v strokovnih podlagah, vendar so pristani za zdaj še v idejni fazi, pred njihovo izvedbo pa bodo potrebna dodatna usklajevanja.
»Naša želja je, da bi z javnim potniškim prometom pričeli fazno,« je pojasnil Mlaker.
Pred začetkom pa želijo doseči dogovor z državo in drugimi deležniki ter urediti ustrezne pravne podlage.
»Potrebujemo uredbo o plovbi motornih vozil po celinskih vodah,« je poudaril. Konkretnih predvidenih linij za zdaj še ne želijo razkriti, saj jih je treba pred umeščanjem v prostor dodatno uskladiti.
Naravovarstveniki plovbi ne nasprotujejo, opozarjajo pa na omejitve
Pomembno vprašanje pri urejanju plovbe po Dravi je tudi varstvo naravnega okolja.
Maša Čarf z Zavoda za ribištvo Slovenije je pojasnila, da ribiške organizacije načeloma ne nasprotujejo plovbi, vendar morajo biti določena jasna pravila, ki bodo zaščitila ribje vrste in njihove habitate.
»Nismo bili proti plovbi, smo pa seveda upoštevali ribe in ribolov in njihove habitate in izdali neke strokovno utemeljene pogoje,« je povedala Čar. Na celotni dolžini Drave živi več kot 50 vrst rib, zato je po njenih besedah pomembno, da se pri načrtovanju upoštevajo tudi časovne in prostorske omejitve.
Podobno je pojasnil Aleksander Koren z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Ocenil je, da javni potniški promet na mestnem odseku Drave z naravovarstvenega vidika ne bi smel predstavljati večjih težav, občutljivejši pa so odmaknjeni, naravno ohranjeni deli reke.
»Javni potniški promet verjetno bo omejen na neko mestno okolje, na mestni odsek reke Drave. Tukaj nimamo nekih pomembnejših naravnih okolij, kjer bi to bilo moteče,« je dejal Koren.
Opozoril pa je, da je treba pri razvoju plovbe upoštevati zmogljivosti naravnega okolja in preprečiti pretirano intenzivno uporabo reke.
Pred uvedbo plovbe še usklajevanja z državo
Na Mestni občini Maribor tako ostajajo pri načrtih za razvoj javnega potniškega prometa po Dravi, vendar je njihova uresničitev odvisna od sprejetja potrebnih državnih predpisov in uskladitve različnih interesov.
Mlaker je poudaril, da želijo v postopke vključiti društva, organizacije, naravovarstvenike in druge uporabnike reke ter poiskati rešitve, ki bodo omogočale razvoj plovbe ob upoštevanju varnosti in varstva narave.