Maribor je kot prvi v Sloveniji podpisal lokalni zeleni dogovor, s katerim želijo zmanjšati porabo energije v mestnih javnih stavbah.
Mestna občina Maribor, Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor in Energetsko podnebna agencija za Podravje (Energap) so v sredo, 7. oktobra, podpisale lokalni zeleni dogovor, s katerim so se zavezale k sistematičnemu zmanjševanju porabe energije v javnih stavbah.
Gre za prvi tovrstni dogovor v Sloveniji, njegov namen pa je povezati lokalne institucije pri izvajanju ukrepov za večjo energetsko učinkovitost in zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb.
Dokument je nastal ob podpori evropskega projekta TiCCA4Danu in v sodelovanju z mednarodno organizacijo ICLEI, ki podpira trajnostni razvoj mest.
Zeleni dogovor prinaša tudi odgovornost za rezultate
Podpis dogovora je v sredo zvečer v Vinagovi kleti sklenil prvi dan mednarodne konference Prilagajanje podnebnim spremembam: Od strategij k ukrepom, ki v mariborskem Hotelu Habakuk združuje več kot 140 domačih in tujih strokovnjakov.
Direktorica Energap Vlasta Krmelj je ob podpisu poudarila, da se Podravje sooča s številnimi podnebnimi tveganji, od poplav in plazov do suše.
»Zeleni dogovor je pomemben predvsem zato, ker povezuje institucije, določa odgovornosti in nas zavezuje tudi k poročanju o tem, kaj smo naredili, kaj je delovalo in kaj moramo izboljšati,« je pojasnila.
Direktorica RRA Podravje - Maribor Nataša Ritonija pa je izpostavila potrebo po konkretnih rešitvah in dostopu do financiranja.
»Občine in gospodarstvo potrebujejo izvedljive rešitve, strokovno podporo in dostop do financiranja, pri tem pa ima RRA Podravje - Maribor pomembno povezovalno vlogo,« je dejala.
Po njenih besedah je prilagajanje podnebnim spremembam naložba v varnost prebivalcev, kakovost življenja in dolgoročni razvoj regije.
Arsenovič napoveduje izrabo odvečne toplote z Mariborskega otoka
Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je ob podpisu poudaril, da je mesto že naredilo pomembne korake na področju energetske samooskrbe, ozelenjevanja, trajnostne mobilnosti in energetskih prenov.
Ob tem je izpostavil tudi enega od prihodnjih projektov.
»Med ključnimi prihodnjimi projekti je izraba odvečne toplote iz podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence na Mariborskem otoku za ogrevanje prebivalstva, pri čemer pričakujemo tudi sodelovanje države,« je dejal Arsenovič.
Podpis lokalnega zelenega dogovora bi lahko mestu odprl tudi dodatne možnosti za pridobivanje evropskih sredstev.
Na to je opozoril državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, Rok Šimenc, ki je poudaril, da morajo biti evropska sredstva namenjena kakovostnim in razvojno smiselnim projektom.
Na dvodnevni konferenci sicer razpravljajo tudi o prilagajanju mest na vse bolj vroča poletja, upravljanju voda, kmetijstvu in financiranju podnebnih ukrepov. Predstavljajo tudi dobre prakse iz drugih evropskih mest, med drugim nemškega Mannheima in španske Alzire.
Po navedbah RRA Podravje - Maribor že pripravljajo vsebinske zasnove novih lokalnih zelenih dogovorov, s katerimi želijo dodatno spodbuditi zeleni prehod mesta in širše regije.
