V Mariboru bodo letos za vrtce in šole namenili več kot 8,5 milijona evrov, že jeseni pa se začenja še 14,3 milijona evrov vreden projekt energetskih obnov.
Mestna občina Maribor bo letos za obnove, investicije, projektno dokumentacijo in opremo v vrtcih ter osnovnih šolah namenila več kot 8,5 milijona evrov. Jeseni se ob tem začenja še večji projekt energetskih obnov javnih objektov, vreden 14,3 milijona evrov, pri katerem bo glavnina del izvedena prihodnje leto.
V številnih mariborskih vrtcih in šolah so dela že potekala med poletjem, del investicij bo zaključen pred začetkom novega šolskega leta, nekateri večji projekti pa se bodo nadaljevali tudi v letu 2027.
Za vrtce več kot 3,5 milijona evrov
Za obnove, investicije in pripravo projektne dokumentacije v mariborskih vrtcih je letos predvidenih približno 3,26 milijona evrov, še 250.000 evrov pa je namenjenih nakupu oziroma obnovi opreme.
Med večjimi posegi je obnova glavne kuhinje v enoti Vančka Šarha Vrtca Jožice Flander, vredna dobrih 756.000 evrov. Več kot 550.000 evrov je vredna tudi obnova centralne kuhinje v enoti Betnavska Vrtca Jadvige Golež.
V drugih vrtčevskih enotah potekajo oziroma so predvidene tudi obnove sanitarij, fasad, teras, kuhinj in drugih prostorov. Nekatera dela so že zaključena, druga bodo končana do konca leta ali se bodo nadaljevala v prihodnjem letu.
Največja letošnja investicija dograditev OŠ Angela Besednjaka
Za osnovne šole in druge vzgojno-izobraževalne objekte je letos predvidenih približno 4,9 milijona evrov za investicije in obnove, dodatnih 106.500 evrov pa za nakup opreme.
Največji projekt je dograditev Osnovne šole Angela Besednjaka, vredna 2,8 milijona evrov. Dela so se začela avgusta, njihov zaključek pa je predviden decembra 2027.
Med večjimi posegi je tudi obnova kuhinje Osnovne šole Leona Štuklja, vredna več kot 837.000 evrov, ki naj bi bila zaključena še pred koncem poletnih počitnic.
Predvidena je tudi prenova toplotnih podpostaj v Centru Gustava Šiliha in Domu Antona Skale. Na številnih šolah so medtem že izvedli manjše sanacije, med drugim obnove fasad in streh, posege na plinskih napeljavah, menjave radiatorjev in svetil ter sanacije zunanjih športnih površin, vlage in drugih dotrajanih delov objektov.
Jeseni začetek 14,3 milijona evrov vrednih energetskih obnov
Nov investicijski cikel se bo začel že septembra. Občina bo po modelu javno-zasebnega partnerstva pristopila k celoviti energetski obnovi 15 javnih objektov, pri enem pa je predvidena delna tehnološka energetska obnova.
Med objekti, ki jih bodo obnavljali, so osnovne šole Angela Besednjaka, Borcev za severno mejo, Franca Rozmana Staneta s podružnico Košaki, Toneta Čufarja in Janka Padežnika na Obrežni ulici.
Projekt zajema tudi več enot vrtcev Jadvige Golež, Jožice Flander, Tezno, Ivana Glinška in Studenci ter Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Delna tehnološka energetska obnova je predvidena še v enoti Lupinica Vrtca Tezno.
Skupna investicijska vrednost projekta znaša 14,28 milijona evrov.
Glede na stanje posameznega objekta bodo dela obsegala sanacije fasad in streh, menjavo stavbnega pohištva, prenove ogrevalnih in prezračevalnih sistemov ter razsvetljave, namestitev zunanjih senčil in druge ukrepe za zmanjšanje porabe energije.
Pripravljalne aktivnosti se bodo začele septembra, glavnina gradbenih in instalacijskih del pa bo sledila leta 2027.
Večje posege nameravajo izvajati predvsem v obdobjih, ko bodo čim manj vplivali na otroke, učence in zaposlene. Kjer bodo dela potekala tudi med šolskim letom, naj bi bila organizirana tako, da bo vpliv na pouk in druge programe čim manjši.
V mariborskih vrtcih več kot 3600 otrok
V šolskem letu 2026/2027 bo v mariborske javne vrtce vključenih 3634 otrok. Na novo je bilo vpisanih 698 otrok, kar je 33 manj kot ob lanskem vpisu.
V javnih osnovnih šolah v Mestni občini Maribor pričakujejo približno 8980 učencev, med njimi okoli 870 prvošolcev.
Ob začetku šolskega leta občina ob priporočilih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa voznike poziva tudi k večji previdnosti v bližini šol, vrtcev in igrišč, zmanjšanju hitrosti ter doslednemu spoštovanju prometnih pravil.
