Mariborski mestni svet o poslovanju holdinga in varuhinji, ne pa o sodelovanja Izraela na atletskem tekmovanju

Bilančni dobiček Javnega holdinga Maribor je znašal 4,9 milijona evrov, od tega bodo pol milijona nakazali kot dividendo v proračun mestne občine. Nekateri mestni svetniki so se v razpravi spotaknili ob donacije holdinga. 

Franc Kangler iz SDS je menil, da je holding »mačehovski« do mariborskih športnikov, Igor Jurišič iz Stranke mladih - Zeleni Evrope pa, da bi ta sredstva moral predati občini, ki naj jih potem deli po kriterijih občinskih strokovnih služb.

»Po potrebi dobiček očitno kar nastane. Očitno je nastajal že od tega, ker so se nam cene dvigovale, drugače ga ne bi moglo biti. Cene javnih storitev so naraščale hitreje od inflacije,« je dodala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda. Lidijo Divjak Mirnik iz LPR so zanimale sklenjene pogodbe za intelektualne in osebne storitve, danes na novo potrjenega mestnega svetnika Liste kolesarjev in pešcev Željka Milovanovića pa, kako se ta dobiček vrača skupnosti.

»Dobiček je zgolj iz tržne dejavnosti. Dividende se izplačujejo izključno iz dobičkov iz tržne dejavnosti,« je odgovoril direktor holdinga Andrej Rihter. Zunanje storitve po njegovih besedah najemajo le za specifična znanja, ki jih nimajo sami v hiši, pri donacijah pa je zanje ključna transparentnost.

Glede sodelovanja Izraela na atletskem tekmovanju se mestni svet ni želel izreči

Mestna svetnica Levice Tatjana Frangež je predlagala, da bi mestni svet obsodil ravnanje Izraela nad Palestinci ter predstavnikom Izraela izrekel nedobrodošlico na evropskem atletskem prvenstvu v Mariboru prihodnji teden, a se večina mestnih svetnikov ni strinjala s tem. Zavrnili so glasovanje o tem, ker je prevladalo mnenje, da to ni v njihovi pristojnosti. 

»Šport mora ostati nevtralen in povezovalen prostor, ne orodje političnega pritiska,« je dejal predstavnik županove svetniške skupine Aljaž Bratina, pri tem pa so se mu med drugim pridružili predstavniki SDS.

Po besedah Frangež gre za pritisk na pristojne. »Če se dogajajo takšni zločini, kot se dogajajo danes v Palestini, in nihče ne bo reagiral, ker bomo čakali, da to naredi država, ne vem, kaj delamo tukaj,« je dejala. 

»Šport ima svojo moč in simbolni pomen. V zgodovini je bil že večkrat prostor bojkota, protesta, poziva k pravičnosti. In če športniki lahko sporočajo vrednote, imamo tudi mi kot mesto pravico in dolžnost povedati, da v Mariboru ne bomo normalizirali genocida,« je dodala Tjaša Gojkovič iz Liste kolesarjev in pešcev.

Na glasovanju o uvrstitvi te točke na dnevni red so bili izenačeni, kar pomeni, da ni bila izglasovana in s tem tudi ne uvrščena na današnjo sejo.

Ob robu seje protest

So pa mestni svetniki kljub negodovanju nekaterih potrdili dokumentacijo za nabavo 15 novih električnih vozil za mestni potniški promet. Med njimi so tri nova vozila Maister za brezplačne prevoze na klic, ki bodo vozila potnike z bližnjih avtobusnih postajališč v UKC Maribor.

Vzporedno s sejo je na Trgu svobode potekal protest predstavnikov Pobude za boljši javni potniški promet. Po poročanju časnika Večer se je zbralo dobrih sto ljudi, ki so se sprehodili tudi do sedeža občine in tam zahtevali odstop župana Saše Arsenoviča. 

Na shodu so izrazili nezadovoljstvo z nedavno prenovo sistema linij mestnega avtobusnega prometa. Po njihovih navedbah so bile številne avtobusne linije ukinjene, frekvence zmanjšane, povezave porušene, zaradi česar imajo ljudje otežen dostop do služb, šol in zdravstvene oskrbe.

Župan Arsenovič je v odzivu na napovedan protest ponovil, da so pred uvedbo novega sistema opravili javno razpravo in nato upoštevali »veliko večino« od več kot 600 prejetih pobud občank in občanov. »Kljub poskusu, da bi to izpadlo kot slab projekt, številke dokazujejo, da je dober. Prej je bila oddaljenost največ 300 metrov do najbližjega postajališča zagotovljena 85 odstotkom prebivalcev, sedaj je 91 odstotkom prebivalcev. Dostopnost do linij z visoko frekvenco pa se je dvignila z 39 na 69 odstotkov prebivalcev,« je navedel.