Več svetnikov je v razpravi idejo o ponovnem odprtju podprlo, a na koncu je večina glasovala proti. Zato deli mesta ostajajo zaprti za avtomobile.
Mariborski mestni svetniki so danes po burni razpravi zavrnili predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih - Zeleni Evrope, da bi Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent delno odprli za motorni promet. Več svetnikov je v razpravi idejo podprlo, a na koncu je večina glasovala proti. Zato omenjeni deli mesta ostajajo zaprti za avtomobile.
Predlog je bil podan v obliki dopolnila za drugo obravnavo občinskih odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Jurišič je predlagal, da se Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent, ki sta po nedavni prenovi spremenjena v skupni prometni prostor v domeni kolesarjev in pešcev, ponovno odpre za avtomobile med delovniki med 7. in 17. uro.
Kot je dejal, se je promet s Koroške in Lenta prerazporedil na druge ceste in ulice, kjer zaradi tega nastajajo zastoji, mestni avtobusi pa morajo voziti po obvozih. »V letu 2022 so mestni avtobusi zaradi zaprtja Koroške prevozili dodatnih 50.000 kilometrov. Samo iz tega vidika nas je zaprtje Koroške stalo 38.560 evrov letno,« je dejal.
Poudaril je, da bi bila Koroška in Lent ob sprejetju njegovega predloga še vedno skupni prometni prostor, kjer bodo imeli prednost pešci in kolesarji, v juliju in avgustu bi bila še vedno ves dan zaprta.
Mestni svetnik SDS Dejan Kaloh se je strinjal, da so prometne razmere v Mariboru v trenutni obliki »skoraj nevzdržne«.
»Koroška in Lent sta bila nekoč glavni prometni žili, zato je vrnitev prometa čez dan, ko je prometna konica, na mestu,« je dejal. »Ni dvoma, da ulica, ki je zaprta za motorni promet, izgleda lepše, a javni prevoz v Mariboru žal ne sledi temu. Vsi ne morejo na kolo ali peš,« je dodala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.
Na drugi strani je Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev odločno protestiral.
»S tem, ko bi Koroško in Lent ponovno odprli za motorni promet, bi ju izpostavili velikemu varnostnemu tveganju, saj so se ljudje že navadili na nov sistem,« je opozoril. Tudi v Levici in SD menijo, da bi izglasovanje predlaganega dopolnila pomenilo velik korak nazaj v razvoju mesta. V NSi so opozorili, da na novo urejene površine niso več primerne za tranzitni promet.
Omenjeni prometni zapori so uvedli v mandatu aktualnega župana Saše Arsenoviča, ki je mestni svet danes opomnil, da je po Koroški cesti pred zaprtjem vozilo od 12.000 do 14.000 vozil na dan, danes pa ta del mesta kaže popolnoma drugačno podobo. Poudaril je, da so medtem uredili dodatna parkirišča, uvedli sistem MBajk in nabavili nova vozila Maister za vožnjo po peš coni.
»Nikjer ni zagotovila, da bo potem, ko bi ponovno odprli Koroško in Lent, manj vozil na drugih ulicah, ki nas zdaj skrbijo. Če želimo, da se ljudje vrnejo v mesto, potrebujejo varnost, okolje brez hrupa, brez izpustov,« je izpostavil.
Aleš Klinc iz urada za komunalo, promet in prostor je pojasnil, da je štetje prometa pred in po zapori pokazalo, da ni zaznati drastičnega poslabšanja prometnih razmer v središču mesta.
»Nivo uslug, ki jih dajejo obstoječe prometnice v centru mesta, zadostujejo vsem kriterijem glede prometne obremenjenosti. S ponovnim motornim prometom bi povozili vse do sedaj izvedene ukrepe trajnostne mobilnosti, ki nam dajejo odlične rezultate, med drugim je zrasla uporaba javnega potniškega prometa,« je dejal.
Očitno so nasprotniki ideje uspeli prepričati večino, saj je Jurišičevo dopolnilo v glasovanju podprlo le šest od skupno 45 članov mestnega sveta.
