Z direktorico Štajerske gospodarje zbornice o gospodarskem pomenu in doprinosu letališča Edvarda Rusjana Maribor za Štajersko.
V začetku tega meseca sta pogodbo o 15-letnem najemu letališča podpisala minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in eden od direktorjev Aerodroma Boris Bobek. Že dosedanji obratovalec Letališča Edvarda Rusjana v Mariboru tako ostaja tudi v nadaljnje Aerodrom Maribor – edini prijavljen na razpis -, ki je doslej letališče upravljal brezplačno. Od sedaj pa bo državi plačeval 95 tisoč evrov najemnine. Novi kitajski lastniki Družbe SHS Aviation, ki so kupili družbo Aerodrom Maribor za sedem milijonov evrov decembra 2016, so svoje ambiciozne načrte z letališčem že predstavili. V Mariboru v prihodnjih letih načrtuje za vsaj 300 milijonov evrov naložb.
Z Aleksandro Podgornik, direktorico Štajerske gospodarje zbornice, smo se pogovarjali o gospodarskem pomenu in doprinosu letališča za Maribor in okolico:
»Srčno upam, da bo mariborsko letališče zaživelo in da bo opravljalo tisto funkcijo, ki jo naš prostor potrebuje in ki daje Štajerski pomembno prednost – možnost letalskih prevozov in povezav tako za potniški kot tudi za tovorni promet. In če bo letališče povečevalo obseg dela in dejavnosti, bo zagotovo to pomenilo tudi nova delovna mesta iz našega okolja, česar se veselim.«
Letno 2 milijona turistov pristalo na letališču
Kitajski lastniki so se zavezali, da bo Letališče Edvarda Rusjana v Maribor letno pripeljalo 1,54 milijona potnikov. Do leta 2028 pa načrtujejo dva milijona potnikov na leto. Ob tem se poraja vprašanje, kako turiste zadržati v mestu, kaj jim ponuditi, kako jih navdušiti. Kdo bo moral združi moči in narediti Maribor prepoznaven (in vreden obiska)? Podgornikova odgovarja:
»Ne gre samo za Maribor, gre za širše področje. Tudi na turistično ponudbo bi morali gledati široko in predvsem povezano vsi tisti, ki so del turističnega gospodarstva in turistične ponudbe regije. Če bo regijski turizem vlagal v pridobivanje gostov, jih bo letališče zagotovo lahko pripeljalo in odpeljalo. Od ponudbe turističnih akterjev pa je odvisno, ali bo regija turistično zanimiva, da bodo gostje ostajali dalj časa in se vračali.«
Kaj ponuditi turistom in kako jih zadržati v mestu?
Turizem je le ena od panog gospodarstva, ki strmo narašča v svetovnem merilu in ima zelo zahtevne potrošnike – ljudi, ki hočejo veliko. Turiste, ki si želijo varnosti, oddiha v neokrnjeni in lepi naravi, izvrstne kulinarike. Maribor s Pohorjem to ima, vprašanje pa je, če to zna ponuditi:
»Poleg institucij, ki delujejo na tem področju, je izredno pomembna privatna iniciativa in želja vseh nas, da turisti pridejo v naše kraje in se tu dobro počutijo.«
Sprva 82 tisoč ton tovora, kasneje 160 tisoč ton
Napovedi kitajskega lastnika so zgovorne: 82 tisoč ton tovornega prometa na leto v prihodnjih nekaj letih, do leta 2028 pa dvakrat toliko. Načrtujejo razvoj potniškega in tovornega prometa, vzpostavitev simulacijskega in servisnega centra. Bo oživitev letališča Edvarda Rusjana k življenju pognala tudi zaspano gospodarstvo?
»Vedno sem poudarjala, da ima Štajerska veliko potenciala predvsem zaradi svoje industrijske tradicije in logističnih predispozicij, oboje pa je premalo izkoriščeno. Mariborsko letališče (in njegova polna vključitev v gospodarstvo regije) je zagotovo pogoj za zalet gospodarstva cele regije. Vsa leta, kar je letališče v funkciji in ni dovolj izkoriščeno, so leta izgubljenih priložnosti ne samo za regijo, ampak za vso Slovenijo. Seveda pa to ni enosmerna cesta. Moramo se zavedati, da bo mariborsko letališče lahko prepeljalo toliko, kot bo gospodarstvo potrebovalo.«
