Marjanca Antolin se je že zgodaj v življenju morala postaviti na svoje noge. Skupaj s sestro Moniko sta pri rosnih 21 letih ostali brez očeta, ki je umrl v požaru leta 2014.
Večino dela na kmetiji, predvsem pa pri delu s kmetijsko mehanizacijo, je opravil ravno oče. Dvojčici sta se tako znašli pred odločitvijo ali naj kmetijstvo opustita in prodata preostalo premoženje ali pa sami zagrizeta v delo na kmetiji.
Stopili sta na težjo pot, devet let pozneje pa obdelujejo že več kot enkrat večjo površino zemlje kot ob prevzemu.
Na kmetiji delali že kot punčki
Tako Marjanca kot njena sestra dvojčica Monika sta odraščali na manjši družinski kmetiji v Ivancih v občini Moravske Toplice.
Delo na kmetiji jima je bilo vedno zelo pri srcu in že kot majhni deklici sta očetu zmeraj pomagali pri vseh kmetijskih opravilih. Tako na njivi kot na domačem dvorišču.
»Govorili so nama, naj ne dvigujeva težkih stvari, ampak sva po dvorišču nosili tudi velike 50-kilogramske žaklje,« se je pohvalila Marjanca.
Kmalu sta se naučili voziti traktor, čeprav sta izpit opravili šele pozneje, ko sta obiskovali srednjo kmetijsko šolo.
»Nikoli nisva obupali, saj nama je že v srednji šoli bilo fajn, da sva lahko orali, opravljali kmetijska opravila ter s traktorjem odpeljali zrnje za odkup,« nam je pred leti v pogovoru zaupala Marjanca.
Prodali živino in kupili zemljo
Po tragični nesreči, v kateri sta izgubili očeta, sta se dekleti znašli pred težko odločitvijo, ali naj prodajo premoženje ali pa bosta sami v celoti prevzeli delo na kmetiji.
Ker sta obe imeli delo na domači kmetiji izjemno radi, sta se odločili, da bosta delo na domači kmetiji nadaljevali.
Prodali sta preostalo živino, v bistvu sta to bila le še en bik in telička, ter se preusmerili v poljedelstvo. Dokupili sta nekaj hektarjev zemlje in iz začetnih 30 hektarjev kmetijo kmalu razširili na 34,5 hektarja, danes pa obdelujejo že kar 67 hektarjev zemlje.
Kupili sta tudi novejša traktorja in postavili halo za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov.
Medsebojno si pomagajo pri delu na kmetiji
Čeprav sta dekleti izjemno radi delali na polju, bi jima brez pomoči bilo zelo težko. K sreči tudi Marjancin partner Jože prihaja s kmetije v bližnji vasi, zato je pogosto priskočil na pomoč.
Danes večino dela na poljih opravi ravno on, pri čemer mu pomaga tudi njegov brat, dekleti pa radi priskočita na pomoč pri opravilih na partnerjevi domači kmetiji.
»Dela na kmetiji je vedno dosti, ampak kljub temu si vsako leto privoščimo, da gremo na morje.«
Brez namakanja ne bi šlo
Na kmetiji pridelujejo predvsem poljščine, kot so koruza, buče, ječmen, pšenica in krompir.
Žitarice in koruzo prodajo posrednikom, medtem ko krompir prodajajo končnim kupcem, iz buč pa pridelujejo bučno olje. Kaj hitro sta ugotovili, da zaradi vse bolj sušnih poletij ne bo šlo brez namakanja, zato sta že zelo zgodaj investirali v namakalni sistem in ga z leti nadgrajevali.
»Ko smo imeli manjši namakalni sistem, ki ni pokrival cele njive, se je videlo, da je na namakani površini bilo nekajkrat več pridelka.«
Bučno olje in pražena bučna semena prodajata tudi v obliki darilnih paketov. Največje povpraševanje po darilnih paketih je v decembrskem času, ko podjetja kupujejo poslovna darila, pojasnjuje Marjanca.
Poleg dela na kmetiji, še aranžirata cvetje
Čeprav so v otroštvu vedno namigovali, da bo kmetijo nasledila Monika, ki je od Marjance starejša osem minut, je po očetovi smrti mlada prevzemnica postala Marjanca.
Monika si je poiskala službo ter postala delovodja v bližnjem podjetju, a ji njena nemirna kri ni dala miru.
Poleg službe in dela na kmetiji je registrirala še popoldansko dejavnost in se lotila izdelave cvetličnih aranžmajev ter priprave dekoracij za poroke in razna druga praznovanja.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
vidita punci vama je uspelo
meni pa ne