Vlada se je danes v sklopu regijskih obiskov mudila na delovnem obisku v Podravju. Ob koncu obiska se je v mariborskem gledališču za zaprtimi vrati srečala z župani in gospodarstveniki.
Vlada je na seji v Mariboru danes sprejela spremembe programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Kot je povedal minister za kohezijo Aleksander Jevšek, je novica pomembna tudi za Maribor, saj bo projekt Center Rotovž v Mariboru prejel 21 milijonov evrov.
Zatrdil je še, da vlada s spremembami ne ukinja nobenega kohezijskega projekta.
Kar se tiče celotne podravske regije, je minister zadovoljen s črpanjem sredstev za čezmejne projekte Interreg in iz dogovora za razvoj regij, saj so imele občine po njegovih besedah dobro pripravljene projekte.
Po redni seji vlade na sedežu mariborske univerze so sledili ločeni obiski posameznih ministrov in predstavnikov vlade na terenu in na koncu obiska še v mariborskem gledališču za zaprtimi vrati srečanje z župani in gospodarstveniki.
Po Arčonovih besedah na srečanju skorajda ni bilo kritičnih pripomb, temveč predvsem pohvale in spodbude. Izpostavil je, da se udeleženci zavedajo pomembne vloge Maribora kot kulturnega, znanstvenega in visokošolskega središča, kar pomembno vpliva na celotno regijo. Aktivnosti na teh področjih bodo po njegovih besedah tudi v prihodnje deležne podpore.
Spomnil je na nekatere dogodke, ki so zaznamovali današnji obisk vlade, med drugim polaganje temeljnih kamnov na področju znanosti in visokega šolstva.
O domnevnem razočaranju gospodarstvenikov, ki naj bi pričakovali potrditev sheme subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, je Arčon povedal, da točka ni bila na dnevnem redu, saj usklajevanja še potekajo. Prepričan je, da bo rešitev pripravljena kmalu.
Dodal je, da so gospodarske razmere stabilne, brezposelnost nizka, zato je treba skrbno določiti, katere panoge bodo imele prednost pri subvencioniranju.
Arčon je dejal, da sam kritike gospodarstvenikov ni slišal in da so imeli vsi možnost zastaviti vprašanja.
Med pobudami so izpostavili zadrževanje delovne sile v regiji ter pomen vlaganja v znanje in razvoj. Omenjeni so bili tudi primeri, ko se zaposleni, ki so dolgo delali v Avstriji, vračajo v Slovenijo.
Po njegovih besedah so vlaganja v inovacije in razvoj ključ do tega, da bi Podravje zadržalo več izobraženih in mladih. Med primeri je navedel rast vpisa na Univerzo v Mariboru, razvoj novih študijskih programov, med njimi farmacije, ter naložbe v superračunalnik in tovarno umetne inteligence. Ti projekti naj bi regiji v prihodnosti prinesli višjo dodano vrednost.
