Posel za projektiranje vrtca, vreden 117.645 evrov, je podjetje podžupana Gregorja Reichenberga dobilo skoraj dve leti po koncu presoje. Komisija ga ni nikoli obravnavala.
V uredništvu Mariborinfo smo želeli razjasniti, kako je Komisija za preprečevanje korupcije obravnavala dvojno vlogo podžupana Gregorja Reichenberga pri stanovanjski soseski Novo Pobrežje. Komisiji smo poslali vprašanja, nato pa še dvakrat dodatna vprašanja, da bi dobili celovito sliko.
Iz odgovorov se je pokazalo nekaj, kar doslej ni bilo razkrito javnosti.
Poizvedba in prijava nista isto
Reichenberg se javno sklicuje na to, da je svoje ravnanje preveril s komisijo. Trdi, da je »okvir delovanja« določil skupaj s Komisijo za preprečevanje korupcije.
To se nanaša na november 2019, ko je komisijo sam zaprosil za pojasnilo in prejel splošno razlago zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Šlo je za pojasnilo zakona, ne za presojo njegovega konkretnega primera.
Vsebinsko presojo je komisija opravila pozneje, leta 2022, in to na podlagi prijave, ki jo je vložil nekdo drug. On pravi, da je preveril. Komisija pravi, da je preverjala očitke iz prijave.
Kaj je komisija obravnavala leta 2022?
Komisija nam je potrdila, da je junija 2022 prejela prijavo o sumu nasprotja interesov pri pripravi soseske Novo Pobrežje. Junija in julija je pridobila dokumentacijo in pojasnila občine, julija 2022 pa sklenila, da prijave ne sprejme v nadaljnjo obravnavo.
Ugotovila je, da podžupan ni sodeloval pri pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za sosesko in da o njem na seji mestnega sveta 26. maja 2022 ni glasoval. Da je poslovno povezan s podjetjem, ki je izdelalo idejno zasnovo soseske, po oceni komisije »samo po sebi še ne pomeni nasprotja interesov«, če pri pripravi akta ni sodeloval.
Bistveno je, kaj je ta presoja zajela. Komisija je obravnavala stanje, kakršno je bilo sredi leta 2022, in nič pozneje.
»Nadaljnjih sprememb glede tega prostorskega akta tako nismo obravnavali,« so zapisali.
Posel z vrtcem je nastal po presoji
Časovnica pokaže, zakaj to ni postranska podrobnost. Obravnava komisije se je končala julija 2022. Sam občinski podrobni prostorski načrt je bil sprejet šele 7. oktobra 2022, torej po koncu te obravnave.
Posel za projektiranje vrtca v stavbi A3 pa je nastal še dosti pozneje.
Ponudba projektanta nosi datum 6. september 2023, dodatek št. 4 k pogodbi med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in Reichenbergovim podjetjem pa je bil podpisan februarja 2024. Vreden je 117.645 evrov brez davka na dodano vrednost in ni bil oddan na novem javnem razpisu, temveč kot dodatek k obstoječi pogodbi.
Med koncem presoje Komisije za preprečevanje korupcije in tem poslom je tako minilo leto in pol. Ko je komisija leta 2022 obravnavala prijavo, projektantski posel za vrtec sploh še ni obstajal. Ni bilo torej niti vprašanja, ali bo posel pripadel podžupanovemu podjetju, ker tega posla takrat ni bilo.
Zadeve glede vrtca komisija ni obravnavala
Tega dela komisija ni nikoli presojala. O vrtcu ni nihče vložil prijave, predhodni preizkus iz leta 2022 pa se je nanašal na prvotno prijavo, ne na poznejši posel.
Ko smo komisijo o vrtcu izrecno vprašali, je odgovorila le na splošni ravni. Pojasnila je, da je pri prostorskih aktih »pomembna vsebina« in da se vsak primer presoja posebej. Konkretne ocene tega primera nismo dobili. Šlo je za splošno mnenje, ne za presojo zadeve.
Za protikorupcijsko komisijo je zadeva zastarala
Komisija je pojasnila še, zakaj tega posla ne more več obravnavati. Postopek glede nasprotja interesov lahko po zakonu uvede »v dveh letih od opravljenih uradnih dejanj«, so zapisali.
Posel z vrtcem je bil sklenjen februarja 2024. Od takrat sta minili več kot dve leti. To pomeni, da komisija postopka glede tega posla ne more več uvesti, tudi če bi nekdo danes vložil prijavo. Za Komisijo za preprečevanje korupcije je zadeva torej na nek način zastarala.
Rok velja le za pristojnost komisije glede nasprotja interesov. Druge vidike, na primer pravilnost javnega naročila ali smotrnost porabe javnega denarja, lahko preverjajo drugi organi, med njimi Državna revizijska komisija in Računsko sodišče.
