Naj kmetija 2026: Kmetijo prevzel pri 21 letih, danes z družino piše njeno prihodnost

Prevzem kmetije je za marsikoga velik korak, Nejc Samastur pa ga je naredil že pri 21 letih, o njem pa sanjal že veliko prej. Pred dvema letoma je kmetijo v Spodnjih Hočah prevzel od očeta Silvestra, pri njenem razvoju pa še danes sodelujejo praktično vsi člani družine.

Na Kmetiji Samastur se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Ponujajo mesne izdelke, bučna olja, namaze, penine, vina in sokove, izvajajo pa tudi strojne usluge. Pred kratkim so svojo dejavnost nadgradili še z nakupom kombajna za žetev žit.

Na kmetiji delajo tri generacije

Kmetijstvo je pri Samasturjevih predvsem družinska zgodba. Nejcu pri delu pomagajo člani treh generacij družine, saj je ob tako raznoliki dejavnosti dela vedno dovolj. Zato tudi lahko skrbijo za visok nivo kvalitete kljub pestri ponudbi.

»Dela na kmetiji terjajo veliko časa, k sreči pa imam družino, ki mi stoji ob strani. Oče, brat, dedek, babica, mama; vsi smo del te zgodbe in vsi delamo. Brez njihove pomoči bi bilo zelo težko,« pravi Nejc.

Na kmetiji tako vsak prispeva svoj delež. Medtem ko so moški večinoma zaposleni s stroji in delom na poljih, ženske skrbijo za številna druga opravila, brez katerih delo na kmetiji ne bi moglo potekati

»Rek, da ženske držijo tri vogale hiše, moški pa enega, drži. Čeprav smo mi veliko več na terenu in se ukvarjamo s stroji ter fizičnimi deli, brez njihove pomoči zagotovo ne bi šlo,« pojasnjuje Silvester.

Na kmetiji ni stalnega urnika

Delo na kmetiji nima klasičnega delovnega časa, zato si včasih nekdo, ki živi 8-urni delovnik to težje predstavlja. Vsako jutro je treba poskrbeti za živino, nato pa sledijo opravila, ki jih narekujejo letni čas, vreme in delo na poljih. 

»Ne delaš od sedmih do treh. Včasih si do štirih na njivi in vidiš, da je ostalo še precej dela. Če je naslednji dan napovedano slabo vreme, se lahko delo zavleče tudi pozno v noč.«

Večino časa tako ne gledaš na uro, ampak v nebo in na radarsko sliko. Kot pravita Silvester in Nejc, je seveda tudi čas za počitek, a je ta skoraj vedno odvisen od vremenskih razmer; včasih delo preprosto ne more počakati.

»Delo na kmetiji me veseli že od nekdaj. Že ko sem kot otrok slišal traktor, sem bil ves navdušen. To ni služba, ampak življenjski slog,« pravi Nejc.

Od prašičev do domačih penin

Na kmetiji imajo med drugim več kot sto prašičev ter okoli deset glav goveda. Obdelujejo približno sedem hektarjev lastne zemlje, precejšen del zemljišč pa imajo tudi v zakupu.

Posebno pozornost namenjajo lastni predelavi in kakovosti izdelkov. Prepoznani so po mesnih izdelkih, predvsem po izdelkih iz krškopoljskega prašiča. Za svoje izdelke so prejeli več priznanj, med drugim zlato priznanje za salamo ter srebrna in bronasta priznanja.

»Vsa tri mesta smo osvojili z domačimi izdelki, ki smo si jih sami zamislili. To je recimo domača špehovka iz krškopolskega prašiča.«

Poleg mesnih izdelkov so prepoznavni tudi po peninah. Te izdelujejo iz različnih samorodnih sort, pri vinogradništvu pa si prizadevajo za čim bolj naraven način pridelave. Proizvajajo pa tudi domači jabolčni sok in cider.

»Ne uporabljamo toliko pesticidov, fungicidov in škropil, da je čim bolj ekološko in čim bolj naravno.«

Kakovost pomembnejša od količine

Prav raznolikost je po besedah družine ena največjih prednosti njihove kmetije. Ker niso odvisni zgolj od ene dejavnosti ali pridelka, se lažje prilagajajo tudi vremenskim razmeram, ki so za kmetijstvo vse večji izziv.

Letošnja sezona za kmete ni bila lahka. Na Samasturjevi kmetiji so se soočali tako z vremenskimi nevšečnostmi spomladi kot s hudo sušo in točo v nadaljevanju leta. Kljub temu Nejc pravi, da je pri kmetovanju pomembno predvsem vztrajati.

»Pozitivno moraš gledat naprej. Če bi obupal pri prvi prepreki, verjetno tega več ne bi delal.«

Pomemben je tudi stik s kupci

Izdelke prodajajo v svoji domači prodajalni na Pivolski cesti 46 in ob sobotah na stojnici na Pohorski tržnici pri Botaničnem vrtu, kjer se srečujejo tudi s številnimi stalnimi kupci.

Po Nejčevih besedah je neposreden stik s strankami za manjšo kmetijo zelo pomemben. Dober izdelek je treba namreč poleg pridelave znati tudi predstaviti kupcem.

»Pomembno je pridelati dober izdelek in poskrbeti živino, ki zahteva svoj čas in trud. Potem narediš izdelek, ampak še to nič ne pomeni, če ga ne moreš plasirati in tržiti. In zato je stik z ljudmi zelo pomemben,« se strinjata Nejc in Silvester.

Poudarjata, da je kvaliteta tista, ki je v prvi vrsti. Če je ta na visokem nivoju, sledi najboljša oblika reklame in sicer od ust do ust.

Naziv Naj kmetije in načrti za prihodnost

Želja družine Samastur je, da bi ponudbo v prihodnje še razširili. V planu je tudi lastna pridelava moke, pri kateri bi lahko nadzorovali celotno pot izdelka; od setve do končnega proizvoda.

Naziv Naj kmetija 2026, ki so ga Kmetiji Samastur namenili bralci, družini pomeni predvsem potrditev njihovega dela.

»Zagotovo je to nek pokazatelj, da nekaj delamo v pravi smeri, in motivacija, da se bomo še naprej trudili vzdrževati kvaliteto. To nas bo gnalo naprej, da bomo še boljši in da bomo na police dodali še kakšen nov izdelek.«