Dvojna vloga pri stomilijonskem projektu z javnim denarjem: Podžupan projektira sosesko, na občini pa vodi področje prostora

| v Lokalno

Soseska Novo Pobrežje je največja javna stanovanjska investicija v Mariboru v zadnjem desetletju, vredna okrog 100 milijonov evrov javnega denarja. Projektno dokumentacijo zanjo za več kot dva milijona evrov izdeluje podjetje mariborskega podžupana.

Na vzhodnem robu Maribora, ob Ulici Veljka Vlahovića, naj bi v prihodnjih letih zrasla največja stanovanjska investicija v mestu v zadnjem desetletju. Soseska Novo Pobrežje bo po podatkih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v prvi fazi obsegala 182 stanovanjskih enot, zgrajenih do leta 2029. 

Skupna investicijska vrednost projekta se giblje okrog 100 milijonov evrov.

Gre za javni denar, natančeje sredstva državnega sklada, namenjena javnim najemnim stanovanjem.

Projektno dokumentacijo za ta projekt izdeluje Reichenberg arhitektura d.o.o., direktor in solastnik tega mariborskega podjetja pa je Gregor Reichenberg, ki je hkrati podžupan Mestne občine Maribor za področje arhitekture in prostora.

Dva milijona evrov za projektno dokumentacijo

Skupna vrednost pogodbe za projektno dokumentacijo s podjetjem Reichenberg arhitektura po štirih sklenjenih dodatkih znaša 1.737.287,98 evra brez DDV oziroma 2.119.491,33 evra z DDV, kar izhaja tako iz Portala javnih naročil kot iz podatkov, ki jih je za nas potrdilo vodstvo Stanovanjskega sklada.

Po pojasnilu sklada strošek projektne dokumentacije za prvo fazo predstavlja 2,5 odstotka, za drugo fazo pa 2,6 odstotka investicijske vrednosti, kar je po njihovih navedbah primerljivo z drugimi projekti Sklada podobne velikosti, kjer se ta delež giblje med 2,2 in 3 odstotki.

Začetna pogodbena vrednost je sier z dodatki v zadnjih letih postopno rasla. Med njimi izstopa dodatek št. 4 iz februarja 2024, vreden 117.645 evrov brez DDV, ki obsega dodatna dela za projektiranje vrtca v stavbi A3. 

Vrtec je bil v projekt vključen kot posledica občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki ga je Mestna občina Maribor sprejela oktobra 2022.

Izbran pred imenovanjem, pogodbo podpisal kot podžupan

Časovnica obeh Reichenbergovih vlog se ključno prepleta. Projektni natečaj za sosesko, ki ga je organizirala Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, je potekal leta 2018, razpisan je bil junija, oddaja pa je sledila septembra. Podjetje Reichenberg arhitektura je natečaj zmagalo, torej preden je Reichenberg nastopil občinsko funkcijo. 

Župan Saša Arsenovič ga je kot podžupana za področje arhitekture in prostora imenoval 16. januarja 2019.

Pogodbo s Stanovanjskim skladom je podjetje Reichenberg arhitektura podpisalo 18. aprila 2019, torej tri mesece po Reichenbergovem imenovanju za podžupana.

Tudi vse štiri kasnejše dodatke, zadnjega februarja 2024, je Reichenberg kot direktor podjetja podpisal v času, ko je opravljal podžupansko funkcijo za prostor.

Naročnik je državni sklad, a o prostoru odloča občina

Reichenberg ob naših vprašanjih o dvojni vlogi poudarja, da njegova neposredna pogodbena stranka ni Mestna občina Maribor, temveč Stanovanjski sklad RS.

Vendar pa o tem, kaj se na območju sploh sme graditi, ne odloča sklad, ampak občina. Prav občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga je Mestna občina Maribor sprejela oktobra 2022, je v projekt umestil tudi vrtec, torej tisto vsebino, za katero je Reichenbergovo podjetje pozneje prejelo dodatnih 117.645 evrov. Na skladu so nam tudi sami v odgovorih na naša vprašanja potrdili, da je bil vrtec v projekt vključen »kot posledica OPPN«.

Občina v projektu nastopa tudi kot pogodbeni partner za komunalno opremljanje in kot navaja Stanovanjski sklad, je bila pogodba o komunalnem opremljanju z Mestno občino Maribor sklenjena jeseni 2025, sklad pa je z njo prevzel obveznost izgradnje javne komunalne infrastrukture v vrednosti 3,2 milijona evrov z DDV.

Zakaj je dvojna vloga sporna

Položaj, v katerem ista oseba na eni strani vodi občinski resor za prostor, na drugi pa je lastnik podjetja, ki na istem območju opravlja delo plačano z javnimi sredstvi, odpira vprašanje nasprotja interesov

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije od javnih funkcionarjev zahteva, da se izogibajo ne le dejanskemu nasprotju interesov, temveč tudi že njegovemu videzu. 

V primeru projektiranja soseske Novo Pobrežje je bistvo tveganja predvsem strukturno, saj odločitve občine na področju prostora lahko vplivajo na vsebino in vrednost posla, ki ga dobi podžupanovo podjetje.

Reichenberg: »Pisno se izločim, čeprav se ne bi potreboval«

Gregor Reichenberg nam je na vprašanja o dvojni vlogi odgovoril, da je svoj položaj uredil skupaj s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki mu je po njegovih besedah ob nastopu funkcije podala navodila, katerih se drži. Na našo prošnjo nam teh navodil ali dokumentacije, ki bi potrjevala sodelovanje s KPK, sicer do objave tega članka še ni posredoval.

V postopkih priprave prostorskih aktov se po lastnih navedbah dosledno izloča.

»V vseh postopkih, kadar gre za OPPN, se pisno izločim iz postopka, čeprav se ne bi potreboval, saj moje podjetje ne izdeluje OPPN-jev,« je odgovoril Reichenberg in še dodal, da se je za izločitev odločil, »ker se želi ogniti napačnega vtisa«.

Glede sprejema OPPN na mestnem svetu je pojasnil, da je bil sicer prisoten, a ni glasoval ne v prvem ne v drugem branju. Podžupan je hkrati tudi zavrnil opredelitev občine kot regulatorja projekta.

»Mestna občina Maribor v danem trenutku ni nikakršen regulator ali izdajatelj dovoljenj,« je zapisal in dodal, da je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno po integralnem postopku, v katerem mnenja usklajuje in dovoljenje izda pristojno ministrstvo, ne občina.

Vir: Stanovanjski sklad Republike Slovenije

Kdo vodi »pristojne službe«

Reichenberg je vse postopke v zvezi s sprejemanjem OPPN pripisal pristojnim Službam na Mestni občini Maribor, vendar pa je izjemnega pomena, katera služba to je in kdo jo vodi.

Postopke priprave prostorskih aktov na Mestni občini Maribor vodi Sektor za urejanje prostora v okviru Urada za komunalo, promet in prostor. Po uradnem opisu nalog ta sektor »vodi in koordinira postopke priprave strateških in izvedbenih prostorskih aktov«, organizira in vodi postopke njihove obravnave in sprejemanja, vključno z javno razgrnitvijo, kot mnenjedajalec sodeluje v postopku izdaje gradbenih dovoljenj ter izdaja potrdila o namenski rabi zemljišča.

Vodja tega sektorja pa je Maja Reichenberg Heričko, to je sestra podžupana Gregorja Reichenberga.

To sorodstveno vez je izpostavila tudi sodna odredba o hišnih preiskavah zoper župana Sašo Arsenoviča.

Sklad o dvojni vlogi le na kratko

Stanovanjski sklad je na naša vprašanja, ali se je pri sklepanju pogodbe in dodatkov posebej posvetil dejstvu, da je direktor izvajalca hkrati podžupan za prostor, in morebitnemu vplivu tega na pogajalsko pozicijo sklada, odgovoril precej skopo.

»Postopki priprave, usklajevanja in potrjevanja pogodbe ter dodatkov so potekali skladno z veljavno zakonodajo, internimi akti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in po ustaljenih postopkih odločanja na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije.

Pri tem so sodelovale pristojne strokovne in pravne službe, odločitve pa so temeljile na vsebinskih, strokovnih in finančnih kriterijih,« so zapisali na skladu, dvojne vloge podžupana pa niso omenili niti z eno besedo.

Na Stanovanjski sklad Republike Slovenije in podžupana Gregorja Reichenberga smo naslovili dodatna vprašanja, prav tako pa smo se za pojasnila obrnili na Mestno občino Maribor in Komisijo za preprečevanje korupcije. Ko odgovore prejmemo, jih bomo objavili.

Vir: Stanovanjski sklad Republike Slovenije

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
Javni denar

ni namenjen za zasebno lastnino. Odtujevanje javnih sredstev mora biti kazensko.

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
Javni denar

ni namenjen za zasebno lastnino. Odtujevanje javnih sredstev mora biti kazensko.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura