Kdo je Sara Vidmajer, ilustratorka, ki po Mariboru izboljšuje plakate?

Sara Vidmajer je ilustratorka in grafična oblikovalka, ki svoje delo združuje tudi z ustvarjanjem fizičnih izdelkov. Njene ilustracije tako ne ostajajo zgolj na zaslonu; najdemo jih na plakatih, knjigah, koledarjih, oblačilih in drugje. Njena lastna znamka FlowerCatGarden pa združuje motive narave, živali ter pravljičnega sveta.

Čeprav je danes njeno delo močno povezano z ilustracijo, je najprej študirala grafično oblikovanje, nato pa je študij nadaljevala v fotografski smeri. Prelomnico je prineslo obdobje epidemije, ko je začela tlakovati stezico, po kateri hodi danes:

»Vedno sem sanjala, da bi imela neko svojo stvar, da bi delala zase. Ko mi je vse več ljudi pisalo v povezavi z ilustracijami za knjige, sem se opogumila in odprla svoje podjetje.«

Od ilustracij na zaslonu do izdelkov, ki jih lahko primemo v roke

Čeprav ilustracije nastajajo digitalno, je Sari pomembno, da na koncu dobijo tudi otipljivo obliko.

»Lepo je pogledati, kaj vse se da narediti iz tega. Izdelke iz blaga tudi sama šivam in to mi predstavlja oddih od računalniškega sveta,« pravi.

Med projekti, na katere je najbolj ponosna, izpostavlja predvsem knjige, pa tudi serijo plakatov in izdelke, ki jih lahko ljudje uporabljajo vsak dan. Posebno mesto na njeni polici ima knjiga z naslovom Ko najdeš mačko, ki je nastala v sodelovanju z Mačjo hišo iz Celja.

Prav fizični izdelki ji omogočajo, da njene ilustracije postanejo del vsakdanjega življenja. Njene mačke v rožah, tako pristanejo na majicah, nogavicah, torbicah, plakatih in drugih predmetih. Podobni motivi so postali tudi prepoznaven del njene znamke, čeprav rada ustvarja tudi kaj drugega.

»Meni je pomembno tudi to, da imajo ljudje nekaj od tega. Da dobijo fizično knjigo v roke, da dobijo koledar, da ga dajo na steno ali pa nosijo majice s temi izdelki. To je res lep občutek.«

Njene ilustracije pogosto zahtevajo tudi nekoliko več pozornosti, saj gre za optične iluzije. Mačke niso vedno očitne na prvi pogled, temveč so skrite v cvetličnih motivih, kar gledalca spodbudi, da si delo ogleda nekoliko bolj podrobno.

Njeno delo si lahko ogledate tudi na njeni spletni strani. 

Ko ilustratorka začne popravljati plakate po mestu

V zadnjem času pa Sara svojo ustvarjalnost uporablja tudi na nekoliko drugačen način. Po Mariboru fotografira plakate, za katere meni, da bi jih bilo mogoče oblikovno izboljšati, nato pa pripravi svojo različico.

Pri tem ima jasno sporočilo: kreativnosti se ne bi smeli tako hitro odpovedati. Ideja se je sicer rodila že v času študija grafičnega oblikovanja, kjer so se ukvarjali tudi s preoblikovanjem različnih vizualnih rešitev.

»To je taka stvar, ki jo delaš kot grafični oblikovalec. Sčasoma preide v tvojo podzavest, da svet okrog sebe opazuješ, iz njega jemlješ navdih ali ga po svoje kritiziraš.«

Ne gre nujno za to, da bi bili plakati, ki jih izbere, popolnoma neuporabni. Pogosto jo zmoti predvsem pomanjkanje vizualnih elementov in domiselnosti. Pri dobrem plakatu ji je pomembno predvsem, da pritegne pogled, hkrati pa gledalcu hitro pove, za kaj gre.

»Velikokrat opazim, da ni grafik, da je samo tekst. Pomembno se mi zdi, da na plakatu vidiš, da je imel nekdo neko idejo in jo domiselno izpeljal. Človeška kreativnost da izdelkom dušo in karakter.«

Ob tem projektu se običajno srečuje s primeri, ko so avtorji plakatov njene predelave sprejeli zelo pozitivno, saj tudi v osnovi ne gre za blatenje, temveč lepo gesto. Nekaterim je svoje različice poslala, ti pa so jih nato uporabili na družbenih omrežjih.

Kritičnost do “AI” plakatov in oglasov

Prav pri plakatih Sara odpira tudi širše vprašanje sodobnega oblikovanja. Moti jo, da se vizualne vsebine pogosto ustvarjajo čim hitreje in čim ceneje, pri čemer se izgubi del njihovega značaja. Še posebej kritična je do generičnih vizualov, ki nastajajo s pomočjo umetne inteligence.

»Živimo vse hitrejši tempo in velikokrat ljudje posegajo po nekih hitrih in cenenih rešitvah, te pa se vedno ne izkažejo za učinkovite; včasih imajo celo obraten efekt. Veliko ljudi mi je že reklo, da na dogodek, ki se promovira z oglasom, ustvarjenim z umetno inteligenco, preprosto ne bodo šli.«

Sama pri tem ne zavrača umetne inteligence kot take. Zaveda se, da je postala del ustvarjalnega procesa, vendar meni, da pri lastni znamki ali projektu še vedno obstaja razlog, da človek nekaj naredi sam.

»Če nekdo ustvarja plakat zase, se mi zdi, da se je vredno malo potruditi, razmisliti o konceptu in mogoče ob tem narediti tudi kakšno fotografijo in napisati svoje besedilo. Ta pristop vedno zagovarjam, saj ni tako težko in je lahko prav tako hitro izvedljivo.«

Pri tem ne vidi le končnega izdelka, ampak tudi proces ustvarjanja kot nekaj, iz česar se lahko človek marsikaj nauči in s tem razvija svojo zgodbo in zgodbo svoje znamke.

Bodo ljudje znova iskali človeško kreativnost?

Sara opaža, da vse več ljudi prepozna generičnost “ai plakatov”. Zato upa, da bo množica podobnih vizualov nekoč povzročila nasproten učinek; da bodo ljudje začeli bolj ceniti avtorsko delo in prepoznavne ustvarjalce.

Pri napovedih je sicer previdna. Meni, da bi se lahko oblikovanje razvilo v dve smeri: bodisi bo AI postal tako izpopolnjen, da bo razlika med človeškim in umetno ustvarjenim delom vse težje opazna, bodisi bodo ljudje začeli še bolj iskati ilustratorje in oblikovalce, ki lahko ponudijo nekaj osebnega in izvirnega.

»Upam, da se bo zgodilo slednje.«

Podoben pojav je po njenem mogoče opazovati tudi pri drugih ustvarjalnih panogah, na primer pri oblačilni industriji in hitri modi. Sama zagovarja počasnejši pristop k ustvarjanju.

»Upam, da se bomo vrnili na bolj počasen tempo življenja, ko si vzameš čas, da nekaj narediš sam, razmišljaš in se v stvari poglobiš ter v njih tudi uživaš.«

Trenutno aktivno dela na izdaji svoje knjige

Trenutno Sara največ časa nameni ilustriranju svoje knjige. To je zanjo eden najbolj časovno zahtevnih projektov, vendar je prav to nekaj, kar jo najbolj veseli in izpopolnjuje.

V prihodnosti si želi ustvariti še več fizičnih izdelkov, čim več jih želi od samega začetka ustvarjati sama. Želi si tudi, da bi njeno delo ljudi spodbudilo k temu, da bi sami več risali, barvali in ustvarjali.

Tistim, ki jih zanima oblikovanje, a se zaradi nihajočih trendov vanj ne upajo spustiti, priporoča, da ustvarjajo. Čeprav razume, da je porast nekaterih tehnologij zastrašujoč, želi, da to oblikovalcem pri njihovi kreativnosti ne bi oviralo, ampak da bi jo razvijali naprej.

»Vsi razmišljajo, kaj bo čez pet let, kaj bo čez tri, kaj bo čez deset. Ne vem, kaj pa danes? Kaj pa bo danes? Težko napovemo prihodnost, zato skušam živeti tukaj in v tem trenutku.«