Kaj pokažejo številke iz ankete, ki jo mariborska občina uporablja pri zagovarjanju prenove mestnega središča?
Napovedana prenova Gregorčičeve ulice, Trga generala Maistra, dela Tyrševe ulice in Ulice heroja Staneta je med delom stanovalcev mestnega središča dvignila precej prahu, predvsem zaradi predvidenega zmanjšanja števila parkirnih mest.
Mestna občina Maribor med argumenti za načrtovane spremembe izpostavlja tudi izkušnje z že prenovljenih območij mesta, kjer naj bi bili uporabniki z novimi ureditvami večinoma zadovoljni.
V gradivu projekta UMIRJENO – Skozi mesto hiti počasi, občina tako navaja, da je več kot 75 odstotkom vprašanih na že prenovljenih območjih Cafove ulice, Koroške ceste in Glavnega trga ter Lenta nova ureditev bolj všeč od prejšnje.
Anketa je ena od strokovnih podlag, na katere se občina skupaj z Inštitutom za politike prostora opira pri pripravi in komunikaciji načrtovane prenove mestnega središča.
Na Mariborinfo smo zato občino povprašali, kako je bila anketa izvedena, koliko ljudi je v njej sodelovalo in kakšni so konkretni rezultati.
Razdelili 964 povabil, anketo dokončalo 70 ljudi
Zbiranje odgovorov je po pojasnilih občine potekalo med 16. in 29. junijem letos. Anketa je bila dostopna na spletu, omogočeno pa je bilo tudi fizično izpolnjevanje.
Fizično povabilo so prejeli vsi stanovalci ter lastniki oziroma najemniki poslovnih prostorov na obravnavanih območjih.
Skupno je bilo razdeljenih 964 povabil, anketo pa je do konca izpolnilo 70 ljudi.
To pomeni nekaj več kot sedem odstotkov glede na število razdeljenih povabil.
Med njimi je bilo 26 sodelujočih s Cafove ulice, 25 s Koroške ulice in Glavnega trga ter 19 z Lenta.
Ne več kot 75 odstotkov, ampak 74,29 odstotka
Posebej zanimiv je podatek o splošnem zadovoljstvu. V gradivu UMIRJENO občina navaja, da je »več kot 75 odstotkov« vprašanih odgovorilo, da jim je prenovljena ureditev bolj všeč od prejšnje.
Na naše vprašanje o natančnem rezultatu pa so na občini odgovorili, da ta znaša 74,29 odstotka. Od 70 sodelujočih jih je 52 odgovorilo, da jim je nova ureditev bolj všeč, petim je približno enako všeč kot prejšnja, 13 pa je nova ureditev manj všeč.
Razlike med posameznimi območji niso bile velike. Na Cafovi ulici je novo ureditev pozitivno ocenilo 73 odstotkov sodelujočih, na Koroški ulici in Glavnem trgu 72 odstotkov, na Lentu pa 79 odstotkov.
Na občini pravijo, da iz vzorca 70 odgovorov bistvenih razlik med posameznimi skupinami sodelujočih ne morejo potrditi.
»Vse skupine – prebivalci, zaposleni, lastniki ali najemniki poslovnega prostora, lokala, dijaki ali študenti – imajo do analiziranih prenovljenih območij podoben odnos,« so pojasnili.
Pri parkirnih mestih bolj deljena mnenja
Manj enotni so bili odgovori pri umikanju parkirnih mest – prav vprašanju, ki zdaj najbolj razburja del stanovalcev Gregorčičeve in okoliških ulic.
Na Cafovi ulici je bilo z umikom parkirnih mest zadovoljnih 50 odstotkov vprašanih, 35 odstotkom ukrep ni bil všeč. Na Koroški ulici in Glavnem trgu je umik parkirišč pozitivno ocenilo 40 odstotkov, 52 odstotkom pa ni bil všeč. Na Lentu je bilo z njim zadovoljnih 42 odstotkov, 32 odstotkov pa ne.
Tudi na občini priznavajo, da so bila mnenja na tem področju bolj razdeljena.
»Razumljivo je, da imajo ljudje do umika ali zmanjšanja števila parkirnih mest vedno deljena mnenja. Tudi glede na lokacijo zato rezultati variirajo,« so zapisali.
Bistveno več podpore so dobili drugi elementi prenov, denimo dodatna drevesa in vegetacija, več površin za pešce in kolesarje ter klopi. Na Lentu je dodatno zelenje pozitivno ocenilo vseh 19 sodelujočih, dodatne klopi pa 95 odstotkov. Na Koroški ulici in Glavnem trgu je bilo z dodatnimi drevesi in vegetacijo zadovoljnih 84 odstotkov sodelujočih, na Cafovi pa 85 odstotkov.
Manj prometa in hrupa, a dostopnost ponekod slabše ocenjena
Sodelujoče so vprašali tudi, ali je po prenovi manj prometa in hrupa, ali je zrak boljši ter ali je na območju prijetneje živeti.
Na Cafovi ulici se je 85 odstotkov sodelujočih strinjalo, da je prometa manj, 65 odstotkov jih je zaznalo manj hrupa, 62 odstotkov pa jih je ocenilo, da je na prenovljeni ulici prijetneje živeti.
Na Koroški ulici in Glavnem trgu je 80 odstotkov sodelujočih ocenilo, da je prometa manj, 60 odstotkov jih je zaznalo manj hrupa, 72 odstotkov pa jih meni, da je na prenovljenem območju prijetneje živeti.
Na Lentu je manj prometa zaznalo 89 odstotkov sodelujočih, manj hrupa 53 odstotkov, prav toliko jih je ocenilo, da je po prenovi tam prijetneje živeti.
Bolj kritični so bili odgovori glede dostopnosti. Na Koroški ulici in Glavnem trgu se je s trditvijo, da je dostopnost po prenovi ostala na isti ravni, strinjalo 28 odstotkov sodelujočih, 64 odstotkov se z njo ni strinjalo. Na Lentu se s to trditvijo ni strinjalo 68 odstotkov sodelujočih.
Med pripombami dostop, parkiranje, dostava in hrup
Anketiranci so lahko dodali tudi svoje komentarje. Med njimi so se po navedbah občine pojavljali predvsem konkretni vsakodnevni izzivi, povezani z dostopom, parkiranjem, dostavo, hrupom ob dogodkih, vzdrževanjem in čistočo.
Na občini ob tem poudarjajo, da so odprte komentarje podali le nekateri sodelujoči.
»Ti komentarji zato niso nujno odraz večinskega mnenja vseh uporabnikov prostora, so pa pomemben pokazatelj, katera vprašanja je treba pri prihodnjih prenovah bolje nasloviti,« so pojasnili.
Prav zato naj bi ob začetku prenove Gregorčičeve ulice, dela Tyrševe ulice, Trga generala Maistra in Ulice heroja Staneta organizirali tudi odprte termine za pogovore s stanovalci. Govorili naj bi o spremembah med gradnjo, dostopih, dostavi, intervencijskih poteh, prometnih režimih in parkiranju.
Občina sodelovanja z IPoP ne plačuje iz svojega proračuna
Anketo je v sodelovanju z občino izvedel IPoP – Inštitut za politike prostora. Ta sodeluje tudi pri prometnih analizah, analizi zasedenosti parkirnih mest, pripravi komunikacijskega načrta ter oblikovanju načinov obveščanja in dialoga z občani.
Na naše vprašanje, koliko je občino to sodelovanje stalo, so pojasnili, da se aktivnosti v celoti financirajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
Mestna občina Maribor za prometne analize, anketiranje, pripravo vsebin in grafično oblikovanje po njihovih navedbah ni namenila lastnih sredstev, prav tako za sodelovanje z IPoP ni bilo izvedeno posebno naročilo ali plačilo iz občinskega proračuna.
Rezultati ankete pa so postali del argumentacije projekta UMIRJENO, s katerim občina pripravlja eno večjih prenov mestnega središča. Ta pa dela prebivalcev za zdaj ni umirila – največ pomislekov ostaja prav pri parkiranju in vprašanju, kako bo zmanjšanje parkirnih mest vplivalo na tiste, ki v središču mesta živijo.
