Stanovalci so od občine zahtevali konkretne rešitve, ta pa vztraja, da posebnega režima samo zanje ne more uvesti, ter napoveduje nadomestna parkirišča in dolgoročnejše garažne kapacitete.
Na Gregorčičevi ulici in v njeni okolici zaradi napovedane prenove še naprej vre. Stanovalce skrbi predvsem krčenje parkirnih površin v delu mestnega jedra, kjer, kot opozarjajo, že danes ni neobičajno, da se prosto parkirno mesto iščejo tudi po pol ure.
Civilna iniciativa Maribor: Prebivalcem prijazno mesto je zato na Mestno občino Maribor naslovila odprto pismo. Med drugim je zahtevala, naj občina preostala parkirišča na Gregorčičevi nameni predvsem stanovalcem, predstavi jasen načrt gradnje garažnih hiš ter parkirnih mest ne ukinja, dokler ne zagotovi ustreznih nadomestnih zmogljivosti.
Kljub pomislekom je projekt medtem napredoval. Občina je namreč konec julija objavila javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del za prenovo Gregorčičeve in dela Tyrševe ulice, Trga generala Maistra ter dela Ulice heroja Staneta.
Od 185 parkirnih mest jih bo ostalo sto
Na celotnem območju, ki ga zajema projekt, je trenutno 185 parkirnih mest. Po prenovi jih bo po navedbah občine 85 manj, kar pomeni, da jih bo ostalo sto.
Največja sprememba bo na Trgu generala Maistra, kjer bodo ukinjena vsa obstoječa parkirna mesta. Občina odločitev utemeljuje s parkirno analizo Inštituta za politike prostora, ki je pokazala, da tam prevladuje predvsem kratkotrajno parkiranje obiskovalcev.
Prostor naj bi po prenovi namenili zelenju, drevesom, pešcem in kolesarjem ter drugim vsebinam javnega prostora. A so ob tem poudarili, da razumejo pomisleke stanovalcev, saj je parkiranje v mestnem jedru po njihovih besedah pomembno vsakodnevno vprašanje.
»Prav zato prenove ne načrtujemo zgolj kot ureditev lepše ulice, ampak kot celovito prenovo javnega prostora, komunalne infrastrukture, dostopov, prometne infrastrukture in parkiranja.«
Tako naj bi bilo drugače na Gregorčičevi ulici, kjer po občinskih podatkih večinoma parkirajo stanovalci. Na odseku med Trubarjevo ulico in Maistrovo cesto bo po prenovi ostalo 32 parkirnih mest. Eno bo namenjeno gibalno oviranim, eno polnjenju električnih vozil in eno dostavi.
Občina poudarja, da poseg na Gregorčičevi zato ne bo enak kot na Trgu generala Maistra in da bodo pri prihodnjem režimu upoštevali stanovanjske potrebe tega območja.
Zahtevi po parkiriščih samo za stanovalce občina ne bo sledila
Civilna iniciativa je predlagala uvedbo posebnega režima, po katerem bi bila preostala parkirna mesta na Gregorčičevi prednostno oziroma izključno namenjena ljudem s stalnim prebivališčem na tem območju.
Občina takšno možnost zavrača.
»Posebnega parkirnega režima ni možno vzpostaviti. Stanovalcem Gregorčičeve ulice bo, enako kot sedaj, parkiranje omogočeno z dovolilnicami znotraj cone,« odgovarjajo na Mestni občini Maribor.
Na občini sicer zagotavljajo, da njihov cilj ni oteževati bivanja v središču mesta. Omejeni prostor želijo po njihovih navedbah razdeliti med potrebe stanovalcev, dostave, intervencijskih služb, gibalno oviranih, pešcev, kolesarjev, lokalov in obiskovalcev.
Nadomestna parkirišča ne bodo nujno urejena pred ukinitvijo obstoječih
Civilna iniciativa je od občine zahtevala tudi zagotovilo, da parkirnih mest ne bo ukinjala, dokler ne bodo vzpostavljene nadomestne zmogljivosti.
Iz občinskega odgovora je razvidno, da bodo nadomestne rešitve urejali približno sočasno s prenovo, ne pa nujno v celoti pred začetkom posegov.
»Vzpostavljanje nadomestnih parkirnih rešitev bo potekalo razmeroma vzporedno s prenovo oziroma z manjšimi časovnimi zamiki, kjer bo to potrebno zaradi sprememb posameznih prometnih ureditev.«
Med konkretnimi načrti občina omenja manjše parkirne površine v okolici prenove ter ureditev Razlagove ceste kot enosmerne ulice z dodatnimi parkirnimi mesti.
Na Mlinski ulici ob Avtobusni postaji Maribor je za jesen predvidena tudi ureditev večjega parkirišča z 90 parkirnimi mesti.
Kratkotrajne obiskovalce, ki zdaj v večjem deležu parkirajo predvsem na Trgu generala Maistra, nameravajo usmerjati na druga bližnja parkirišča.
Na gramoziranem parkirišču ob občini preverjajo interes zasebnih investitorjev
Med dolgoročnejšimi rešitvami ostaja tudi garažna hiša na območju sedanjega gramoziranega parkirišča ob Mestni občini Maribor.
Občina za območje Rotovž 3-C trenutno preverja interes zasebnih investitorjev za morebitno javno-zasebno partnerstvo. Na lokaciji bi lahko nastal večnamenski objekt s stanovanjskimi, poslovnimi, upravnimi, javnimi ali drugimi vsebinami, pomemben del načrtov pa predstavljajo tudi parkirne kapacitete.
Veljavni prostorski načrt omogoča do šest podzemnih nivojev, od katerih je pet predvidenih za garažne etaže. Koliko parkirnih mest bi bilo dejansko mogoče zagotoviti in koliko bi jih bilo namenjenih javnosti, za zdaj še ni določeno.
Ena od možnosti je tudi, da bi podzemna garaža nastala kot samostojna faza projekta.
Kljub temu ta rešitev ne bo sledila enakemu časovnemu ritmu kot prenova Gregorčičeve in okolice.
»Izjema so večje garažne kapacitete, predvsem načrtovana garažna hiša ob Mestni občini Maribor, ki je dolgoročnejši projekt in ne bo izvedena v istem časovnem okviru kot prenova območja.«
Dolgoročno občina načrtuje še garažni rešitvi pri Ljudskem vrtu in pod Glavnim trgom.
Občina: V središču je več avtomobilov, kot jih lahko kakovosten javni prostor prenese
Občina v odgovoru poudarja tudi širši prometni cilj projekta. Po njenem mnenju parkirne problematike v središču mesta dolgoročno ni mogoče reševati zgolj z dodajanjem novih parkirnih mest.
»Prostora v središču mesta je omejeno, avtomobilov pa je vedno več, kot jih lahko kakovosten javni prostor prenese,« so zapisali.
Veliko poti v mestnem jedru je po njihovi oceni dovolj kratkih, da bi jih bilo mogoče opraviti tudi peš, s kolesom, javnim prevozom ali brezplačnim prevozom na klic.
»To ne pomeni, da avtomobil ne bo več potreben ali mogoč, posebej za stanovalce, starejše, gibalno ovirane, dostavo in nujne opravke.
Pomeni pa, da mora biti parkiranje urejeno bolj namensko: da omejena parkirna mesta lažje dobijo tisti, ki jih zares potrebujejo, kratkotrajni obiskovalci in uporabniki, ki imajo možnost izbire, pa se usmerjajo na druga parkirna območja ali druge načine prihoda.«
Posebej naj bi upoštevali starejše in ljudi brez lastnega parkirišča
Civilna iniciativa je posebej izpostavila prebivalce starejših mestnih stavb, ki nimajo lastnih dvorišč oziroma zasebnih parkirnih površin, pa tudi starejše in gibalno ovirane osebe.
Občina odgovarja, da bo prav položaj teh skupin eno ključnih vprašanj pri določanju prihodnjega parkirnega režima.
Načrtujejo mesta in možnosti za dostavo, kratkotrajno ustavljanje, intervencijska vozila, servisne službe, odvoz odpadkov in dostop do stavb. Posebne primere naj bi reševali individualno, pred začetkom del pa bodo objavili tudi kontakt, prek katerega bodo lahko stanovalci in lokali usklajevali svoje potrebe.
Ena sprememba po pripombah stanovalcev že vključena v projekt
Na občini pravijo tudi, da nekatere pripombe s prve javne predstavitve niso ostale preslišane.
Kot konkreten primer navajajo Tyrševo ulico. Večina tamkajšnjih stanovalcev naj bi želela, da parkirnih mest ne bi bilo na vzhodni strani ulice. V izvedbenem projektu so jih zato umestili na zahodno stran, na nasprotni strani pa predvideli drevored.
Pred začetkom gradnje občina napoveduje še predstavitev posameznih faz del, začasnih prometnih ureditev, dostopov do stavb in lokalov ter parkirnih rešitev med prenovo. V času del bo vzpostavljena tudi informacijska točka.
Javno naročilo za izvajalca je medtem že objavljeno, ponudbe pa občina zbira do 1. septembra 2026. Šele po izboru izvajalca bo znana tudi natančnejša časovnica del.
