Energetika Maribor pred začetkom nove ogrevalne sezone zagotavlja, da je sistem pripravljen. Če bo zima primerljiva z lansko, večjih sprememb pri stroških ogrevanja za uporabnike ne pričakujejo.
Pred začetkom hladnejšega dela leta se znova odpirajo vprašanja, kdaj bodo v Mariboru začeli ogrevati stanovanja, koliko bo to stalo in predvsem, od kod bo mesto v prihodnosti pridobivalo toploto.
V Energetiki Maribor so ob današnjem dnevu odprtih vrat predstavili pripravljenost na novo ogrevalno sezono in načrte za nadaljnji razvoj sistema daljinskega ogrevanja.
Eden glavnih ciljev ostaja zmanjševanje odvisnosti od zemeljskega plina, od katerega je bil sistem še pred nekaj leti skoraj popolnoma odvisen.
Cene naj bi ostale na sedanji ravni
Direktor Energetike Maribor Jože Hebar je pojasnil, da so cene energentov zaradi geopolitičnih razmer še vedno precej nestanovitne in kažejo težnje navzgor. Vendar to po njegovih besedah še ne pomeni, da bodo višje tudi položnice za ogrevanje.
»Cena toplote za zdaj kaže, da ne bo spremenjena v prihodnji ogrevalni sezoni. Energetika dela vse za to, da bodo stroški ogrevanja, če bo zima primerljiva s preteklo zimo, takšni, kot so bili v pretekli ogrevalni sezoni,« je povedal Hebar.
Ob tem je spomnil, da so ob koncu pretekle ogrevalne sezone ceno toplote še nekoliko znižali. »Na tej ceni nekako vztrajamo tudi vnaprej.«
Kdaj bodo radiatorji v večjem delu Maribora postali topli, za zdaj še ni mogoče natančno napovedati. Hebar se je ob tem pošalil, da kristalne krogle ni imel s seboj, a ocenjuje, da bi se pogoji za začetek splošnega ogrevanja lahko izpolnili v prihodnjih tednih.
Pri začetku splošnega ogrevanja spremljajo temperature in vremensko napoved. Eden od kriterijev je, da je tri dni zapored ob 21. uri zunanja temperatura nižja od 12 stopinj Celzija.
Energetika sicer sistem uporablja vse leto, saj prek daljinskega ogrevanja v številnih večstanovanjskih objektih zagotavlja tudi sanitarno toplo vodo. Nekateri novejši objekti lahko ogrevanje vključijo sami, stanovalci drugih večstanovanjskih stavb pa lahko pred splošnim začetkom ogrevanja prek pristojnih predstavnikov zahtevajo vklop na toplotni postaji.
Po Hebarjevih besedah do danes takšne zahteve še niso prejeli.
Maribor je bil še pred nekaj leti skoraj povsem odvisen od plina
Velik del načrtov Energetike Maribor je usmerjen v vprašanje, iz česa bo mesto toploto pridobivalo v prihodnjih letih.
»Še tri sezone nazaj, ali pa dve, smo bili v špici zimske sezone 100-odstotno odvisni od plina. Zdaj temu več ni tako,« je poudaril Hebar.
Pomemben korak je bila uvedba lesne biomase, ki po njegovih besedah trenutno predstavlja okoli deset ali celo več odstotkov skupne porabe energentov. Že prihodnje leto nameravajo ta delež povečati z dodatnim kotlom na lesno biomaso na lokaciji v Melju.
V sistem so vključili tudi visokotemperaturno toplotno črpalko na Lentu, ki izkorišča toploto Drave in deluje predvsem zunaj glavne ogrevalne sezone. Z njo v precejšnjem delu zagotavljajo toploto za pripravo sanitarne tople vode v poletnih mesecih.
Kaj pa izraba odpadkov?
Energetika uporablja tudi kogeneracijske naprave, baterijske hranilnike in hranilnike tople vode na Jadranski ulici. Slednji omogočajo glajenje konic porabe in zmanjšujejo potrebo po vključevanju plinskih kotlov v času največjih potreb po toploti.
Plinski kotli bodo sicer del sistema ostali tudi v prihodnje. Hebar pri tem računa tudi na postopno ozelenitev plinskega omrežja z biometanom in morebitnim deležem vodika.
Med večjimi načrti ostaja tudi energijska izraba odpadkov.
»Veliko pričakovanje vseh nas je tudi do sistema energetske izrabe odpadkov, ki bi do 60 odstotkov potreb mesta, upoštevajoč tudi razširitev sistema daljinskega ogrevanja, zagotovil toploto za mesto iz naših smeti,« je dejal Hebar.
Projekt je trenutno vezan na postopek podelitve koncesije. Če bi bil uresničen, bi lahko iz preostanka mešanih komunalnih odpadkov pridobivali tako toploto kot električno energijo za Maribor.
Energetika med prihodnjimi viri oziroma rešitvami predvideva še sončne elektrarne, električne kotle, dodatne hranilnike ter izrabo odvečne toplote superračunalnika DEM.
Sončna energija kot del prihodnjega sistema
Na dnevu odprtih vrat so predstavili tudi evropski projekt Solar4CE-Cities. Vodja proizvodnje Energetike Maribor Alen Kolman je pojasnil, da v okviru projekta skupaj s partnerji iz drugih evropskih mest raziskujejo potencial lokalne sončne energije.
Naloga Energetike Maribor je med drugim mapiranje javnih objektov in površin, primernih za izrabo sončne energije, raziskovanje možnosti energetskih skupnosti ter povezovanje proizvodnje električne energije z daljinskim ogrevanjem.
»Z vsakim takšnim projektom želimo povečati samozadostnost in odpornost na te vplive,« je povedal Kolman.
Obiskovalcem so ob strokovnem delu današnjega dne odprtih vrat predstavili še posamezne projekte Energetike Maribor, svoje delo pa so približali tudi prek stojnic in pogovorov z zaposlenimi.
