Na avstrijskem Koroškem se je začela obsežna vaja zaščite in reševanja, v kateri preverjajo odziv na katastrofalen potres. Aktivnosti potekajo tudi v bližini slovenske meje.
Na avstrijskem Koroškem se je danes začela največja vaja zaščite in reševanja v zgodovini dežele, poimenovana Combined Success 2026. V njej sodeluje približno 2500 pripadnikov različnih reševalnih in intervencijskih služb, trajala pa bo do nedelje.
Po scenariju je avstrijsko Koroško danes ob 7. uri zjutraj prizadel silovit potres, zaradi katerega so morali aktivirati krizne štabe in organizirati obsežne reševalne akcije.
V vaji sodelujejo gasilci, policisti, reševalci, avstrijska vojska, Rdeči križ ter gorski in vodni reševalci. Na terenu je tudi sedem helikopterjev.
Reševalne akcije tudi v bližini slovenske meje
Vaja poteka v vseh desetih koroških okrožjih, med drugim na območju Velikovca, v Labotski dolini ter okolici Beljaka in Celovca. V soboto je predvidena tudi predstavitvena vaja v Bistrici v Rožu, nedaleč od slovenske meje.
Po poročanju avstrijskega ORF so tokrat posamezna okrožja vaje prvič organizirala samostojno, zato deželni krizni štab vnaprej ni poznal vseh scenarijev, s katerimi se bo moral spoprijeti.
Prebivalce opozarjajo na zapore in povečan promet
Zaradi obsežne vaje lahko prebivalci avstrijske Koroške ta konec tedna opazijo povečano število intervencijskih vozil, prelete helikopterjev in začasne cestne zapore. Kljub temu bodo intervencijske službe ostale pripravljene na morebitne resnične nesreče.
Organizatorji so se odločili, da med vajo ne bodo sprožili splošnih opozoril prek sistema AT-Alert.
Predsednik avstrijskega združenja za civilno zaščito Harald Geissler je ob tem poudaril pomen pravočasnega obveščanja prebivalstva in osebne pripravljenosti na izredne razmere.
Na voljo tudi aplikacija za opozarjanje ob nesrečah
Geissler je predstavil brezplačno aplikacijo ZIVA, ki prebivalcem omogoča spremljanje opozoril, preverjanje morebitnih nevarnosti in dostop do informacij o ravnanju ob nesrečah.
»Ta aplikacija pravzaprav združuje celotno civilno zaščito v Avstriji, od analiz nevarnosti in osebne pripravljenosti do opozoril v realnem času, uporablja pa se lahko tudi brez povezave,« je pojasnil Geissler.
Aplikacija omogoča tudi prilagajanje opozoril posameznemu gospodinjstvu in njegovi lokaciji ter vsebuje nasvete glede zalog hrane, pomembnih dokumentov in drugih potrebščin za krizne razmere.
Na avstrijskem Koroškem je trenutno vzpostavljenih tudi 154 posebnih zbirnih točk, imenovanih Leuchttürme, kjer lahko prebivalci ob večjih nesrečah, denimo ob obsežnih izpadih elektrike, dobijo pomoč in informacije.
Te točke so urejene v javnih objektih, kot so šole in prireditveni centri, ter lahko zagotavljajo elektriko, vodo, prvo pomoč, sanitarije in ogrevane prostore.
Zakaj so izbrali scenarij potresa?
Koroški deželni glavar Daniel Fellner je ob predstavitvi vaje poudaril, da so priprave potekale približno leto in pol.
Za scenarij so izbrali katastrofalen potres tudi zaradi letošnje 50. obletnice hudega potresa v Furlaniji - Julijski krajini leta 1976, ki je zahteval približno tisoč življenj.
Z vajo želijo preveriti predvsem usklajenost različnih reševalnih služb, učinkovitost kriznih štabov, komunikacijo in sposobnost odzivanja na obsežno naravno nesrečo.
Vaja se bo predvidoma zaključila v nedeljo okoli poldneva.
