FOTO in VIDEO: Frangež in Greiner iz oči v oči: »Dirka v Mariboru bi morala biti dokaz sodelovanja, ne tega, kdo ima več okostnjakov v omari«

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami smo na Mariborinfo pripravili še en dvoboj županskih kandidatov.

Tokrat sta se iz oči v oči pomerila Matevž Frangež in Bor Greiner.

Frangež kandidira s podporo Socialnih demokratov, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, Greiner pa na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat z listo BOR za spet naš Maribor.

Potem ko sta na prejšnjem soočenju že predstavila svoje volilne programe in vizijo razvoja mesta, smo ju tokrat soočili s konkretnejšimi vprašanji, med katerimi so bila tudi vprašanja naših bralcev.

Govorila sta o kadrovanju na občini, Javnem holdingu Maribor, razvoju turizma, praznih poslovnih prostorih in plačljivem parkiranju. Ob koncu sta ocenila tudi drug drugega in si zastavila vprašanja.

Frangež že ima imeni, Greiner bi priložnost najprej ponudil zaposlenim

Eno prvih vprašanj je bilo, koga bi kandidata v primeru izvolitve postavila na čelo mestne uprave in kdo bi vodil njun županski kabinet.

Frangež je že razkril obe imeni. Vodenje kabineta bi zaupal Tjaši A. Razdevšek, s katero je sodeloval na ministrstvu za gospodarstvo, za direktorja mestne uprave pa bi izbral Srečka Đurova, nekdanjega direktorja občinske uprave, načelnika upravne enote in državnega sekretarja.

»Vodja kabineta tbo Tjaša Razdevšek, ki je mojo pisarno vodila že v času, ko sem bil na Ministrstvu za gospodarstvo. Zna dobro organizirati stvari, je zelo vključevalna. Direktor mestne uprave pa bo v tem primeru Srečko Đurov, ki je direktor občinske uprave že bil, bil je tudi načelnik upravne enote.«

Greiner imen za zdaj nima izbranih. Pojasnil je, da želi najprej zmagati na volitvah, nato pa priložnost ponuditi sposobnim posameznikom, tudi tistim, ki so že zaposleni na občini.

»Jaz pa razmišljam po principu: najsposobnejši naj prevzamejo funkcije. Tako da žal ne za direktorja mestne uprave, ne za vodjo kabineta nimam imena.«

Greiner je ob tem dejal, da bi lahko svoje delo nadaljevala tudi sedanja direktorica mestne uprave, če bi se želela znova izkazati. Po drugi strani je omenil dva posameznika, za katera meni, da po morebitni menjavi oblasti ne bi vztrajala na svojih položajih, in sicer Gregorja Reichenberga in Evo Lozino.

Frangež je še poudaril, da si želi zaposlene v mestni upravi najprej spoznati in jih vključiti v delo.

Kandidata sta se dotaknila tudi vprašanja, zakaj bi bil eden primernejši za župana od drugega.

Greiner je kot svojo prednost izpostavil neodvisnost od političnih strank in povezanost z mestom, Frangež pa izkušnje ter gospodarski razvoj, ki ga postavlja v središče svoje kandidature.

»Jaz ne grem v to kandidaturo, ker bi mislil, da sem najboljša možna izbira za to mesto. To mesto ima 115.000 ljudi. Resnici na ljubo verjamem, da bi mesto, če bi bil kdo k temu klican, lahko našlo tudi boljšega kandidata ali kandidatko med desetimi, ki se za to ponujamo.«

Frangež je v nadaljevanju poudaril, da je njegov ključni motiv zmanjševanje razvojnega zaostanka Maribora in prehod v gospodarstvo, ki temelji na znanju in inovacijah.

Greiner pa je kot enega svojih osrednjih motivov navedel potrebo po večji poštenosti, transparentnosti in vključevanju ljudi v odločanje.

»Torej, dirka v Mariboru bi morala biti dokaz sodelovanja, ne pa dokaz tega, kdo ima več okostnjakov v omari.«

Različna pogleda na imenovanje vodstva Javnega holdinga Maribor

Pomemben del dvoboja je bil namenjen Javnemu holdingu Maribor, predvsem vprašanju njegovega delovanja in imenovanja vodstva tik pred volitvami.

Frangež meni, da holding še ni v celoti izkoristil svojih možnosti, tako se zavzema za izboljšanje njegovega delovanja in strokovno izbiro članov nadzornih svetov.

Kritičen je bil do imenovanja vodstva holdinga za novo mandatno obdobje tik pred lokalnimi volitvami.

»Mislim, da bi nadzorni svet holdinga, pa tudi izbrani direktor, ravnala modro, če bi počakala na nov mestni svet in novega župana.«

Greiner se s takšnim stališčem ni povsem strinjal. Opozoril je, da so pri imenovanju nadzornega sveta sodelovali tudi predstavniki SD, ter zagovarjal zagotavljanje kontinuitete vodenja holdinga.

»Jaz celo mislim, da so se nadzorniki v tem primeru prav odločili, zato ker drugače ne bi bilo tu kontinuitete.«

Frangež je odgovoril, da ga pretekle odločitve članov njegove stranke ne zavezujejo, ter opozoril na morebitne finančne posledice predčasnih razrešitev.

Greiner pa je poudaril, da mora biti uspešnost holdinga vidna predvsem pri kakovosti javnih storitev in stroških, ki jih plačujejo občani.

»Absolutno je bil holding zanimiva ideja, ampak ne bo tako dolgo dobra, dokler ljudje ne bodo tega občutili dnevno.«

Pri vprašanju morebitnih zamenjav direktorjev občinskih podjetij sta bila kandidata bolj enotna. Nobeden ni želel napovedovati konkretnih razrešitev, oba pa sta poudarila, da je treba zaposlenim in vodstvom omogočiti, da se izkažejo.

Turizem in prazni lokali: Tukaj sta našla skupni jezik

Pri vprašanju prihodnosti turistične infrastrukture na Pohorju je Frangež jasno povedal, da javne infrastrukture ne namerava prodajati oziroma predajati zasebnim vlagateljem.

»Jaz nimam v načrtu razprodaj tega, kar je javno. Nasprotno, želimo to okrepiti in bolje upravljati, seveda pa mesto razumeti kot platformo, kamor privabljamo tudi ponudnike in investitorje.«

Greiner je poudaril predvsem pomen povezovanja Maribora z okoliškimi občinami in drugimi turističnimi ponudniki v regiji.

Po njegovem mnenju bi morali oblikovati skupno turistično ponudbo, zaradi katere bi obiskovalci na Štajerskem ostali dlje.

»Maribor se zaveda svoje regijske pomembnosti in da z okoliškimi občinami, pa tukaj vidim tudi vse terme, ki so v smeri proti Murski Soboti, agregiramo v eno idejo, da ponudimo turistični produkt, ki bo turista obdržal na naši strani Slovenije dlje.«

Precej enotna sta bila tudi pri vprašanju praznih poslovnih prostorov v mestnem središču.

Greiner meni, da so visoke najemnine eden od razlogov, da številni lokali ostajajo prazni. Zavzel se je za dostopnejše najemnine, s katerimi bi v mestno jedro privabili kulturne ustvarjalce, obrtnike in druge dejavnosti.

»Lahko pa ljudje, ki danes iščejo prostor za ustvarjanje, dobijo te prostore po eni človeku bolj prijazni ceni. In tukaj Mestna občina Maribor lahko marsikaj naredi.«

Frangež se je s takšnim razmišljanjem strinjal. Opozoril je predvsem na pomanjkanje primernih prostorov za mlade in kulturne ustvarjalce.

»To so občinski prostori, ki morajo služiti tudi javnemu interesu. V tem pogledu je mogoče v njih urediti več manjših prizorišč, hkrati pa del praznih prostorov nameniti umetnostni obrti, dogajanju in aktivnosti različnih društev.«

Oba sta poudarila, da mora mestno središče postati prostor dogajanja, ne zgolj trgovin in komercialnih dejavnosti.

Pri plačljivem parkiranju pa sta se razšla

Eno konkretnejših vprašanj naših bralcev se je nanašalo na čas plačljivega parkiranja.

Zanimalo nas je, ali bi kandidata na območjih, kjer je parkiranje plačljivo do 20. ure, čas plačljivosti skrajšala na 19. oziroma 17. uro.

Frangež je odgovoril, da tega ne bi storil. Po njegovem mnenju je treba razvijati alternative avtomobilskemu prometu in spodbujati druge načine prihoda v mestno središče.

»Resnici na ljubo, ne. Mi bomo morali razumeti mestno središče kot nekaj, kamor ne pristopamo vsak dan z avtomobilom. Treba je razvijati alternative.«

Omenil je možnost začasnih parkirišč na obrobju središča, boljše avtobusne povezave in spodbujanje hoje ter kolesarjenja.

Greiner pa bi si želel vrnitve brezplačnega popoldanskega parkiranja, vendar je opozoril, da je treba pred tem zagotoviti dodatna parkirna mesta, predvsem za stanovalce mestnega središča.

»Ker jaz se pa strinjam s tem, da bi se pa parkiranje ne plačevalo po 16., 17. uri, zato ker težko mi rečemo: 'Pridite v mestno jedro' , pa nimajo kje parkirati, ali pa jih oviramo dodatno pri tem, da jim postavljamo tukaj cenovne ovire.«

Greiner je kot pomembno rešitev izpostavil gradnjo garažnih hiš, med drugim pri mestni občini in Ljudskem vrtu.

Frangež je opozoril še na prenovo Gregorčičeve ulice in Trga generala Maistra ter potrebo po dialogu s stanovalci, ki jih načrtovane spremembe neposredno zadevajo.

Kaj sta povedala drug o drugem?

Proti koncu dvoboja sta kandidata dobila priložnost, da izpostavita dobro lastnost svojega protikandidata in morebitno slabost, ki bi mu lahko otežila vodenje mesta.

Greiner je pri Frangežu izpostavil dolgoletne politične izkušnje, ki jih sam še pridobiva. Kot morebitno slabost pa je navedel njegovo povezanost s politično stranko.

»Matevž ima ekstenzivne izkušnje v politiki in kakorkoli se jaz hvalim s tem, da sem noviteta v tem prostoru, izkušnje vedno štejejo.«

Frangež je Greinerja opisal kot odprtega in nasmejanega človeka, ki ga pozna že vrsto let. Kot morebitno slabost je omenil nekatere njegove odločitve v zadnjem obdobju, tudi pri izbiri sodelavcev v kampanji.

»Mislim, da morda ni imel povsem srečne roke pri kakih odločitvah v zadnjem obdobju, morebiti tudi vezano na ljudi, s katerimi se je v kampanji obdal.«

Za konec še osebni vprašanji

V zaključnem delu sta kandidata dobila možnost, da vprašanje zastavita drug drugemu.

Greiner je Frangeža vprašal, kako se ob koncu zahtevne volilne kampanje počutijo on in njegova družina.

Frangež je priznal, da so ga nekateri napadi in komentarji med kampanjo prizadeli, vendar ostaja osredotočen na svoje cilje.

Nato je Greinerja vprašal, kje bo v nedeljo pričakal volilne rezultate.

Greiner je odgovoril, da bo rezultate spremljal v svojem volilnem štabu, ob tem pa izpostavil pomen podpore družine in sposobnosti sprejemanja tako zmage kot poraza.

Frangež je dodal, da je bila tudi njegova žena med kampanjo izjemno aktivna, zato se ji želi oddolžiti. V nedeljo namerava med drugim temeljito pospraviti hišo, saj za to v zadnjih tednih ni imel časa.