Bi prihodnje mestno vodstvo več pozornosti namenilo tudi območjem zunaj središča Maribora? Županske kandidate smo vprašali, kako bi izboljšali kakovost življenja v posameznih delih občine.
Prebivalci mariborskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti se srečujejo z različnimi težavami. Ponekod so v ospredju dotrajane ceste, pomanjkanje parkirišč in slabe prometne povezave, drugje dostopnost javnih storitev, urejenost okolja in možnosti za druženje.
Ob tem se odpira vprašanje, kako zagotoviti enakomernejši razvoj Maribora, da občinske investicije ne bi bile osredotočene predvsem na mestno središče.
V uredništvu Mariborinfo smo županske kandidate vprašali, katere tri težave v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih bi reševali prednostno ter kako bi poskrbeli za razvoj vseh delov občine.
Del kandidatov je imel priložnost svoja stališča predstaviti že na predvolilnem soočenju Mariborinfo, preostalim šestim pa smo poslali nabor vsebinskih vprašanj o ključnih izzivih Maribora.
Do priprave prispevka smo prejeli odgovore štirih kandidatov: Mitje Zgoznika, Andreja Matvoza, Igorja Jurišiča in Mateja Vodopivca.
Med njihovimi predlogi so predvsem obnova infrastrukture, izboljšanje javnega prevoza, urejanje zelenih površin in večje vključevanje prebivalcev v odločanje o razvoju posameznih območij.
Matvoz bi obnavljal infrastrukturo in razvijal medgeneracijske centre
Andrej Matvoz bi se prednostno lotil treh področij. Prvo je dotrajana in ponekod nevarna infrastruktura, predvsem ceste, pločniki, prehodi za pešce, javna razsvetljava in šolske poti.
Pripravil bi večletni načrt obnov z jasnimi merili, roki in predvidenimi sredstvi, posege pa bi uskladil tudi z obnovami vodovodnega, kanalizacijskega in drugih omrežij.
Kot drugo prednostno področje izpostavlja dostopnost. Pregledal bi avtobusne povezave, parkiranje v stanovanjskih soseskah in dostop do javnih storitev, pri čemer bi posebno pozornost namenil starejšim, ljudem z oviranostmi in bolj oddaljenim delom občine.
Tretje področje je pomanjkanje prostorov za vsakdanje dejavnosti in druženje.
Predlaga postopni razvoj športnih in medgeneracijskih centrov v mestnih četrtih ter središč aktivnosti v krajevnih skupnostih. Ti bi povezovali igrišča, vadbene površine, društvene prostore in kulturne dejavnosti.
Pred novimi investicijami bi preveril možnosti boljše uporabe ali obnove obstoječih objektov. Takšno mrežo bi razvijal v enem do dveh mandatih.
Pri načrtovanju razvoja bi večjo vlogo namenil prebivalcem.
»Za vsako območje mora biti javno razvidno, kaj načrtujemo in kdaj,« poudarja Matvoz.
Prednostne naloge bi določal skupaj s prebivalci in predstavniki mestnih četrti ter krajevnih skupnosti. Nadaljeval bi tudi participativni proračun in ga v okviru finančnih možnosti povečal, medtem ko bi morala občina nujna vzdrževalna in varnostna dela zagotavljati iz rednega proračuna.
Zgoznik: Maribor ni samo center
Mitja Zgoznik opozarja, da se razvoj mesta ne sme osredotočati zgolj na njegovo središče.
»Sam že 12 let živim v centru mesta, ampak se zavedam, da Maribor ni samo center,« je zapisal v odgovoru za Mariborinfo.
Deloma podpira vizijo dosedanjega župana glede urejanja mestnega središča, predvsem zaradi njegovega pomena za turizem, vendar se ne strinja z načinom izvedbe.
Poudarja, da Maribor sestavlja deset mestnih četrti in šest krajevnih skupnosti, katerih prebivalci si zaslužijo dobre ceste, urejeno okolico, ustrezno infrastrukturo in medsebojno povezanost.
Prepričan je, da bi bilo treba izkoristiti potencial vsakega območja ter pri načrtovanju sprememb upoštevati želje prebivalcev in njihovih predstavnikov.
Za vsako mestno četrt in krajevno skupnost bi zato pripravil razvojni in finančni načrt, v katerem bi opredelili želene cilje in način njihovega doseganja.
Podpira tudi povečanje sredstev za participativni proračun, saj meni, da morajo imeti prebivalci možnost soodločanja o porabi denarja v svojem okolju.
Ob tem bi zahteval pregledno in odgovorno porabo sredstev ter konkretne rezultate, s katerimi bi bili prebivalci zadovoljni.
Jurišič bi izboljšal javni prevoz in ozelenil mesto
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope med tri prednostne naloge uvršča skladen razvoj vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ureditev prometa ter ozelenitev mesta.
Pri razvoju posameznih območij bi izhajal predvsem iz težav, ki jih zaznavajo prebivalci, zato poudarja pomen neposrednega spremljanja razmer na terenu in poslušanja ljudi.
Na prometnem področju bi prednost namenil učinkovitemu javnemu prevozu, ki bi bil časovno konkurenčen uporabi osebnega avtomobila.
S tem bi želel zmanjšati prometno obremenitev mesta. Zavzema se tudi za ureditev ustreznih parkirišč, vključno s parkirišči P+R, ter izboljšanje prometne pretočnosti.
Po njegovem mnenju bi takšni ukrepi zmanjšali potovalne čase, število prevoženih kilometrov, onesnaževanje in segrevanje mesta.
Kot tretjo pomembno nalogo izpostavlja širjenje zelenih površin.
»Ozelenitev vseh delov mesta in ureditev drevoredov, ki bodo v vedno bolj vročih poletnih mesecih ponujali prijetno senco,« je med prednostnimi nalogami navedel Jurišič.
Vodopivec opozarja na pomanjkanje posluha za mestne četrti
Matej Vodopivec, ki je štiri leta opravljal funkcijo predsednika Mestne četrti Studenci, poudarja predvsem pomen sodelovanja med občino ter mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi.
Opozarja na pomanjkanje posluha, spodbud in komunikacije, zaradi česar je po njegovih izkušnjah uspešnost reševanja težav pogosto odvisna od angažiranosti posameznega sveta mestne četrti ali krajevne skupnosti.
Prepričan je, da je težave mogoče odpraviti, kar naj bi dokazal tudi s svojim štiriletnim delom na Studencih.
Kot pomembno nalogo izpostavlja preseganje političnih delitev in sporov med občinskimi svetniki, ki bi morali po njegovem mnenju sodelovati ne glede na politično pripadnost.
Poudarja, da je kot predsednik mestne četrti sodeloval na številnih sestankih s predstavniki drugih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zato pozna njihove težave.
Seznanjen je tudi z izzivi, s katerimi se srečujejo društva, organizacije, klubi in nevladne organizacije.
Veseli ga, da tudi drugi županski kandidati izpostavljajo kakovost življenja v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Ob tem poudarja, da se Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti za to področje zavzema že 20 let.
