Bi Maribor moral dobiti sežigalnico odpadkov? Županske kandidate smo vprašali, ali podpirajo njeno gradnjo in kdo bi moral imeti zadnjo besedo.
Načrtovana sežigalnica odpadkov na Teznu ostaja eno izmed vprašanj, ki odpira razprave o prihodnosti Maribora.
Na eni strani so vprašanja ravnanja z odpadki, stroškov njihove obdelave in energetske oskrbe, na drugi pa pomisleki glede vplivov na zdravje ljudi, kakovost zraka in okolje.
Ker bi odločitev o morebitni gradnji pomembno zaznamovala prihodnji razvoj mesta, smo na uredništvu Mariborinfo preverili, kakšna stališča do projekta imajo kandidati za župana Mestne občine Maribor.
Del kandidatov je imel priložnost svoja stališča predstaviti že na predvolilnem soočenju Mariborinfo, zdaj pa smo preostalim šestim kandidatom poslali nabor vsebinskih vprašanj o ključnih izzivih in prihodnosti mesta.
Med drugim nas je zanimalo, ali podpirajo gradnjo sežigalnice na Teznu, pod kakšnimi pogoji bi projekt sprejeli oziroma kakšne alternativne rešitve predlagajo. Vprašali smo jih tudi, ali bi morali o morebitni gradnji odločati občani na referendumu.
Do priprave prispevka smo prejeli odgovore štirih kandidatov: Mitje Zgoznika, Andreja Matvoza, Igorja Jurišiča in Mateja Vodopivca.
Njihova stališča se precej razlikujejo. Medtem ko Zgoznik gradnjo sežigalnice podpira in jo označuje za nujno, ji Jurišič nasprotuje. Matvoz pred odločitvijo zahteva strokovne presoje in vključevanje prebivalcev, Vodopivec pa zagovarja referendum ter zmanjševanje količine odpadkov.
Od odločne podpore do nasprotovanja gradnji
Mitja Zgoznik meni, da Maribor sežigalnico nujno potrebuje, in sicer ne le zaradi lastnih potreb, temveč zaradi celotne regije.
»Dejstvo je, da če je ne bomo zgradili mi jo bo nekdo drug in bomo plačevali velike vsote denarja za odvoz smeti k njim in to se bo poznalo tudi na večjih položnicah vseh občanov,« je zapisal v odgovoru za Mariborinfo.
Gradnja bi po njegovi oceni lahko prinesla nižje stroške za prebivalce in dodatne prihodke občini, saj bi lahko storitve sežiganja odpadkov zaračunavali tudi drugim občinam.
Ob tem poudarja, da bi morala biti naprava zgrajena pod strogimi pogoji in v skladu z vsemi predpisi za varovanje zdravja ljudi in okolja. Kot primer dobre prakse izpostavlja sežigalnico na Dunaju.
Zgoznik predlaga tudi sodelovanje z Institutom Jožef Stefan pri iskanju tehnologije, ki bi po njegovih zamislih omogočala pridobivanje nafte kot stranskega produkta obdelave odpadkov.
Prepričan je, da bi projekt lahko prispeval tudi k odpravljanju neprijetnih vonjav in zmanjšanju tveganja za požare na območju Tezna.
Povsem drugačno stališče zastopa Igor Jurišič, ki gradnji sežigalnice nasprotuje.
»Postavitve sežigalnice NE PODPIRAMO,« je poudaril v odgovoru.
Jurišič, ki kandidira s podporo Stranke mladih – Zeleni Evrope, zagovarja drugačen pristop k ravnanju z odpadki. V ospredje postavlja koncept 6R, ki temelji na premisleku o potrošnji, zavračanju nepotrebnih izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov, ponovni uporabi, popravilih in recikliranju.
Po njegovem mnenju bi se moral Maribor skupaj z drugimi občinami osredotočiti predvsem na zmanjševanje količine odpadkov, namesto da načrtuje novo infrastrukturo za njihovo sežiganje.
Opozarja tudi, da bi sežigalnica za delovanje potrebovala zadostne količine odpadkov, kar bi lahko bilo v nasprotju s prizadevanji za njihovo zmanjševanje.
»Najcenejši in najčistejši je odpadek, ki sploh ne nastane,« je še poudaril.
Matvoz zahteva strokovne odgovore, Vodopivec podpira referendum
Andrej Matvoz se do gradnje sežigalnice ni opredelil z neposredno podporo ali nasprotovanjem. Poudarja pa, da mora odločitev temeljiti na preverljivih strokovnih podatkih in odprtem pogovoru z občani.
Pred morebitno podporo projektu želi jasne odgovore o vplivih na zdravje in okolje, predvidenih izpustih, količinah in izvoru odpadkov ter finančni upravičenosti naložbe.
Po njegovem mnenju je treba preveriti tudi dolgoročne obveznosti, ki bi jih projekt prinesel občini in občinskim podjetjem, ter primerjati različne možnosti ravnanja s preostalimi odpadki.
Ob tem opozarja, da projekt ne sme spodkopavati prizadevanj za zmanjševanje količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje.
Posebno pozornost namenja prebivalcem Tezna, ki bi morali biti po njegovem vključeni že v pripravo strokovnih presoj.
Matvoz meni, da morajo imeti prebivalci dostop do razumljivih informacij, možnost postavljanja vprašanj in obrazložene odgovore na svoje pomisleke. Pri odločanju bi bilo treba upoštevati tudi skupno okoljsko obremenitev območja.
»Zagovarjam, da imajo občani pred dokončno odločitvijo možnost jasno izraziti svoje stališče na podlagi celovitih informacij.«
Matej Vodopivec je glede vključevanja javnosti bolj neposreden. Prepričan je, da bi morali o morebitni gradnji sežigalnice pred dokončno odločitvijo odločati na referendumu.
»Pred dokončno odločitvijo referendum,« je zapisal v odgovoru.
Pojasnil je, da sam in Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti ne zagovarjata samo sežiganja odpadkov, temveč predvsem krožno gospodarjenje.
Vodopivec poudarja pomen ponovne uporabe izdelkov in zmanjševanja količine odpadkov. Podprl bi tudi širitev dejavnosti podjetij in organizacij, ki delujejo po načelih zmanjševanja odpadkov oziroma koncepta zero waste.
Kot primer je navedel Zeleno Japko, podobne dejavnosti pa bi po njegovem mnenju morali spodbujati v več delih Maribora.
