VIDEO: Predori, garažne hiše, sežigalnica in milijonski dolgovi: »Nobena rešitev ne bo poceni«

Kakšna bo prihodnost Maribora? Bo mesto dobilo nova, bolje plačana delovna mesta? Kako rešiti prometne zagate, kje zagotoviti dostopna stanovanja in ali je gradnja sežigalnice na Teznu sploh sprejemljiva?

To je le nekaj vprašanj, na katera so odgovarjali kandidati za župana Mestne občine Maribor na predvolilnem soočenju, ki smo ga pripravili v uredništvu Mariborinfo.

Soočenja so se udeležili Andrej Bauman, nestrankarski kandidat s podporo skupine volilcev, Matevž Frangež, ki ga podpirajo Socialni demokrati, Levica ter Lista kolesarjev in pešcev, Katja Koren, kandidatka s podporo Slovenske demokratske stranke, Demokratov, Nove Slovenije, Fokusa in Slovenske ljudske stranke, ter Bor Greiner, nestrankarski kandidat s podporo skupine volilcev.

Čeprav so se pri številnih vprašanjih strinjali, so se razlike pokazale predvsem pri pogledih na velike infrastrukturne projekte, zadolževanje občine in način odločanja o prihodnjih investicijah.

Gospodarski preboj: 10.000 novih delovnih mest in podjetja z visoko dodano vrednostjo

Maribor ima močno industrijsko tradicijo, univerzo in raziskovalne ustanove, vendar številni prebivalci še vedno iščejo bolje plačane zaposlitve zunaj mesta.

Frangež je predstavil ambiciozen cilj, da bi Maribor v desetih letih pridobil 100 novih podjetij in 10.000 delovnih mest.

Ob tem je poudaril, da »ni pomembno zgolj število zaposlitev, temveč predvsem njihova dodana vrednost«.

Po njegovih besedah Slovenija trenutno dosega povprečno dodano vrednost 67.000 evrov na zaposlenega, Podravje pa 53.000 evrov.

Med ključnimi projekti vidi tehnološki park in razvoj območja ob mariborskem letališču, ki bi lahko privabilo investitorje v strateške tehnologije.

Bauman bi v Maribor pripeljal farmacevtskega velikana

Bauman je poudaril pomen povezovanja univerze, gospodarstva in raziskovalnih ustanov. Med neizkoriščenimi priložnostmi je izpostavil superračunalniško infrastrukturo in farmacevtsko industrijo.

»V prihodnje nam mora biti cilj enega izmed teh farmacevtskih gigantov pripeljati tudi v Maribor, ker to so tista delovna mesta, ki ustvarjajo dodano vrednost,« je dejal.

Opozoril je tudi na potrebo po skupni razvojni strategiji, saj po njegovih informacijah velik del zmogljivosti superračunalnika Vega uporabljajo tujci.

Koren kritična do gospodarskega razvoja mesta

Koren je bila kritična do dosedanjega gospodarskega razvoja mesta.

»Pomembno je predvsem to, da v tem času, kar se tiče Maribora, v gospodarstvu nismo naredili nič,« je poudarila.

Po njenih besedah Maribor potrebuje ustrezno pripravljene poslovne cone, saj se nekateri potencialni investitorji zaradi pomanjkanja pripravljenih zemljišč odločajo za druge države.

Greiner si želi tesnejšega povezovanja s tujino

Greiner pa vidi priložnost tudi v tesnejšem povezovanju z Gradcem in ustvarjanju pogojev, da bi podjetja iz sosednje Avstrije del svojih zaposlitev zagotavljala v Mariboru.

Predlagal je tudi stalni strateški svet, v katerem bi sodelovali predstavniki gospodarstva in univerze.

Predor pod mestom, garažne hiše ali pokrita cesta?

Ena osrednjih tem soočenja je bila prometna ureditev Maribora. Razprava se je dotaknila pomanjkanja parkirnih mest, zapiranja ulic v mestnem središču, južne obvoznice in predlogov za nove prometne povezave.

Frangež je poudaril, da predor pod mestnim središčem ni med njegovimi najvišjimi prioritetami.

»Mislim pa, da je potrebno skleniti obroč okoli mesta. In to je prva prioriteta. Najprej je treba odblokirati izgradnjo južne obvoznice,« je dejal.

Kot začasno rešitev za pomanjkanje parkirnih mest je omenil možnost parkiranja ob občinski stavbi oziroma ob južni tribuni Ljudskega vrta.

Greiner je predstavil predlog pokritja Koroške oziroma tako imenovane KOP-ove prometne povezave, pri kateri bi obstoječo cesto poglobili in promet uredili na več ravneh. Takšna rešitev bi po njegovih besedah vključevala tudi garažne hiše in predorske odseke, vendar bi zahtevala obsežne posege.

»Nobena rešitev ne bo poceni, vse so problematične,« je opozoril.

Bauman je zagovarjal drugačen pristop in poudaril, da ukinjanje parkirnih mest brez predhodno zagotovljenih nadomestnih možnosti ni sprejemljivo.

»Ena izmed naših zavez je, da ne bomo ukinili niti enega parkirišča v centru mesta, dokler ne bomo poiskali rešitev,« je dejal.

Med mogočimi lokacijami za garažne hiše je omenil območje Ljudskega vrta, Glavni trg in železniški trikotnik.

Koren je medtem jasno povedala, da Koroške ceste ne bi ponovno odprla za promet. »Ne bi odpirala Koroške ceste, ker se mi zdi, da smo naredili nekaj lepega za center mesta,« je poudarila.

Ob tem je dodala, da je treba stanovalcem zagotoviti ustrezno dostopnost, prometne težave pa reševati postopno in glede na finančne zmožnosti občine.

Maribor z milijonskimi dolgovi: Koliko dodatnega zadolževanja si še lahko privošči?

Pomemben del soočenja je bil namenjen občinskim financam. Kandidati so razpravljali o zadolženosti, prihodnjih investicijah in tem, koliko manevrskega prostora ima občina za nove projekte.

Koren je opozorila, da je občina po njenem mnenju že močno finančno obremenjena.

Zato bi se osredotočila predvsem na pridobivanje državnih in evropskih sredstev.

Frangež je predstavil drugačen pogled. Po njegovi oceni ima občina še med 70 in 80 milijoni evrov potenciala za dodatno zadolževanje.

»Pri zadolževanju je ključno vprašanje, kaj nam dolg vrača,« je poudaril.

Bauman je poudaril razliko med zadolženostjo mestne občine in dolgom občinskih podjetij. Po njegovih navedbah je neposredni dolg občine nižji od 100 milijonov evrov.

Ob tem je povedal, da bi bil pripravljen občino dodatno zadolžiti za obnovo šol in vrtcev, če bi bilo to potrebno za zagotovitev lastnega deleža pri sofinanciranih projektih.

Greiner je bil do zadolževanja izraziteje kritičen. Po njegovih navedbah se je dolg občine v času sedanjega župana povečal s približno 40 na 100 milijonov evrov, skupaj z občinskimi podjetji pa naj bi dosegal okoli 130 milijonov evrov.

»To je devet milijonov obresti vsako leto. To pomeni, da ni to zadolževanje brez cene,« je opozoril.

Pri tem je poudaril razliko med zadolževanjem za razvojne projekte in zadolževanjem za tekoče delovanje občine.

Rotovž: Ponos mesta ali finančno breme?

Razprava o občinskih financah se je nadaljevala tudi pri projektu Center Rotovž, eni največjih mariborskih investicij zadnjih let.

Greiner je opozoril na podražitve in potrebo po večji transparentnosti velikih projektov.

»Namesto da se veselimo enega lepega objekta, se pogovarjamo samo še o tem, kakšen problem je ta Rotovž,« je dejal.

Po njegovih ocenah bi lahko letni stroški delovanja oziroma javnega financiranja objekta znašali med 1,7 in dvema milijonoma evrov.

Koren je opozorila, da bo treba čim prej poiskati sredstva za delovanje Rotovža. Povedala je, da se o tem že pogovarja na državni ravni, in napovedala obisk ministrice za kulturo.

Bauman pa je odločno zavrnil predstavljanje Rotovža kot težave.

»Rotovž v nobenem primeru ni težava. Mesto s skoraj 900-letno tradicijo si zasluži tak objekt, ki verjamem, da bo v ponos našemu mestu naslednjih nekaj sto let,« je poudaril.

Po njegovem bi lahko objekt postal pomembno kulturno stičišče in dodatna spodbuda za novo kandidaturo Maribora za evropsko prestolnico kulture.

Sežigalnica na Teznu razdelila poglede. Odločitev prebivalcev ali strokovna presoja?

Med najbolj odmevnimi vprašanji je bila tudi predlagana gradnja sežigalnice odpadkov v Mariboru.

Kandidati so se strinjali, da mora biti zdravje prebivalcev na prvem mestu, nekoliko bolj pa so se razhajali glede tega, kako sprejeti končno odločitev.

Frangež je bil do predlagane lokacije na Teznu izrazito zadržan. Spomnil je na pretekle okoljske težave na tem območju in poudaril, da morajo imeti prebivalci zadnjo besedo.

»O usodi sežigalnice bodo občanke in občani, če bomo s tem projektom šli naprej, odločali na zavezujočem referendumu.«

Greiner je opozoril predvsem na način odločanja o velikih projektih. Po njegovem je nesprejemljivo, da se prebivalce postavlja pred izvršena dejstva, ne da bi imeli možnost sodelovati že pri oblikovanju rešitev.

»Absolutno sem pripravljen, če se izkaže, da Tezno, Maribor tega ne rabi, ta projekt tudi ustaviti,« je povedal.

Bauman je poudaril, da je treba upoštevati tudi vprašanje odpadkov, ki jih ni več mogoče predelati, in možnosti njihove energetske izrabe.

Po njegovih navedbah je investicija ocenjena na približno 100 milijonov evrov, pri njeni morebitni izvedbi pa bi morala pomembno vlogo prevzeti država.

Ob tem je podprl možnost referenduma in poudaril, da mora biti odločitev sprejeta v sodelovanju s prebivalci.

Koren je menila, da preprostega odgovora za ali proti sežigalnici ni. »Vedno je treba najprej tukaj pomisliti na ljudi,« je poudarila. Po njenem morata biti zdravje in varstvo okolja temeljni merili pri odločanju o takšnem projektu.

Maribor ni samo mestno središče, so mestne četrti zapostavljene?

Kandidati so razpravljali tudi o očitkih, da je bilo v zadnjih letih preveč pozornosti namenjene mestnemu središču, medtem ko so nekatere mestne četrti in krajevne skupnosti ostale v ozadju.

Greiner je poudaril, da bi morale lokalne skupnosti dobiti več denarja in pristojnosti. Po njegovem morajo prebivalci sami določiti svoje najpomembnejše potrebe.

»Ključni problem Maribora je v tem, da Maribor je mesto več jeder, več inteligenc, več različnih skupnosti, ki ostajajo nepovezane,« je povedal.

Koren je izpostavila potrebo po neposrednem pogovoru s prebivalci.

Opozorila je, da izboljšanje življenja ne zahteva vedno milijonskih investicij, saj je lahko za posameznika že ureditev lokalne ceste pomembnejša od velikih projektov.

Frangež je napovedal večji pomen participativnega proračuna in vključevanja prebivalcev v odločanje o razvojnih projektih.

Poudaril je, da je treba z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi oblikovati večletni načrt investicij.

Bauman pa je ocenil, da je bil odnos občine do mestnih četrti in krajevnih skupnosti v zadnjih letih »rahlo mačehovski«.

Med svojimi predlogi je izpostavil vzpostavljanje športno-urbanih centrov, ki bi bili namenjeni različnim generacijam.

Omenil je tudi težave z dostopnostjo zdravstvenih storitev v nekaterih delih mesta.

Praznih več kot 8000 stanovanj? Kandidati o reševanju stanovanjske krize

Pomembna tema soočenja je bila dostopnost stanovanj, predvsem za mlade družine.

Greiner je predstavil podatek, da naj bi bilo v Mariboru približno 8160 praznih stanovanj. Po njegovem bi lahko njihovo vključevanje na najemni trg pomembno vplivalo na dostopnost najemnin.

»Brez dostopnih stanovanj in pa dela mlade družine niso tako vezane na Maribor kot mi starejši. Hitro bodo šli za priložnostjo,« je opozoril.

Kot cilj je izpostavil model, po katerem bi najemnina predstavljala približno tretjino prihodkov posameznika.

Bauman se zavzema za povečanje javnega stanovanjskega fonda in gradnjo stanovanj za poklice, ki jih mesto najbolj potrebuje.

Po njegovih navedbah Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor upravlja približno 2000 stanovanj, vendar bi bilo treba fond povečati.

Frangež je opozoril na hitro rast cen nepremičnin. »Gradimo stanovanja za pol milijona evrov, kdo si lahko to privošči,« se je vprašal.

Podprl je kombinacijo gradnje javnih najemnih stanovanj, aktiviranja praznih nepremičnin in oblikovanja novih stanovanjskih enot v že obstoječih objektih.

Koren je poudarila, da stanovanja sama po sebi ne bodo dovolj, če mladim ne bodo zagotovljena kakovostna delovna mesta.

Pomemben del privlačnosti mesta vidi tudi v športnih in kulturnih vsebinah ter izkoriščanju naravnih danosti Maribora in njegove okolice.

Starejši potrebujejo več kot stanovanja: Osamljenost, prevozi in pomoč na domu

V razpravi so se kandidati dotaknili tudi staranja prebivalstva in potreb starejših občanov.

Bauman je opozoril na potrebo po dodatnih varovanih stanovanjih, domovih za starejše in bolj dostopni pomoči na domu.

Greiner je predstavil zamisel medgeneracijskih sosesk, kjer bi v skupnem okolju živele mlade družine in starejši. Ob tem je opozoril tudi na birokratske ovire, zaradi katerih starejši težko pridejo do storitev, ki jim pripadajo.

Koren je posebej izpostavila osamljenost.

»Pridejo starejši in zadržujejo se dalj časa. Zakaj? Zato, ker rabijo družbo, ker se želijo pogovarjati,« je opisala izkušnje iz volilne pisarne.

Frangež je predlagal širitev aktivnosti dnevnih centrov in brezplačnih prevozov za starejše, ki zaradi različnih omejitev ne morejo uporabljati javnega potniškega prometa. Izpostavil je tudi potrebo po krepitvi dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu.

Vsi štirje so poudarili še pomen prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja.

Kako ocenjujejo Arsenovičeva mandata? Mesto lepše, a očitki ostajajo

V zaključnem delu soočenja so kandidati ocenili delo sedanjega župana Saše Arsenoviča.

Pri tem so vsi priznali, da se je podoba mesta v zadnjih letih spremenila, vendar so opozorili tudi na pomanjkljivosti.

Bauman je kot pomemben dosežek izpostavil povrnitev samozavesti Mariboru in uspešno pridobivanje državnih ter evropskih sredstev. Kritičen pa je bil do odnosa župana do mestnega sveta.

»Sam osebno nikoli ne bi tožil mestnega sveta,« je dejal.

Frangež je ocenil, da je Maribor danes lepši kot pred osmimi leti, Arsenoviču pa priznal zasluge za velike premike.

»Hkrati pa je jasno, da so bile v tem času tudi sporne prakse,« je dodal.

Koren se je prav tako strinjala, da je mesto lepše, a opozorila, da bo pravo ceno dosedanjih projektov občutil tudi prihodnji župan oziroma županja.

Poudarila je, da želi predvsem izboljšati odnos občine do prebivalcev in Mariboru vrniti ponos.

Greiner pa je opozoril na neenakomerno razporeditev investicij.

»Odlično, da se je gradilo, ampak slabo, da samo za nekatere,« je dejal.

S tem se Bauman ni strinjal in je kot primere projektov, namenjenih širokemu krogu prebivalcev, navedel prenovljeno nabrežje Drave, Glavni trg in Ljudski vrt.

Greiner mu je odgovoril, naj prisluhne tudi ljudem zunaj mestnega središča.

»Pojdite, gospod Bauman, tudi na Tezno, pojdite v Brestanico, pojdite v Pekre. Tam vam bodo ljudje rekli, da se počutijo prikrajšane.«

V zaključku tudi politična iskrica: Kdo ima boljši dostop do države?

Čeprav je soočenje večinoma zaznamovala vsebinska razprava, je v zaključku prišlo tudi do nekoliko ostrejše izmenjave.

Koren je poudarila, da ji podpora strank, ki jih je predstavila kot vladne, omogoča lažje povezovanje z državno ravnjo.

»Naše mesto si zasluži več,« je dejala in dodala, da Maribor brez pomoči države ne bo mogel uresničiti vseh razvojnih načrtov.

Frangež ji je odgovoril, da bi morala država podpirati razvoj Maribora ne glede na politično pripadnost župana.

»Če je ta vlada kaj vredna, potem bo razumela, da je razvojno prestrukturiranje Maribora pomembno ne glede na to, ali ima desno ali levo stranko,« je poudaril.

Kljub različnim pogledom so kandidati večkrat poudarili, da bo za prihodnji razvoj Maribora potrebno sodelovanje.

Frangež je v zaključku opozoril, da bodo morale biti v ospredju predvsem sposobnosti za uresničevanje napovedanih projektov.

»Kdo ima dejansko kompetence, izkušnje, znanje, ne nazadnje tudi preizkušeno dobo upravljanja z javnimi zadevami, da to v čim večji meri realizira,« je izpostavil ključno vprašanje volilne kampanje.

Greiner pa je ocenil, da je razprava pokazala več skupnih pogledov, kot bi bilo mogoče sklepati iz predvolilnega dogajanja.