Maribor je danes lepši, a ali so imeli od velikih investicij korist vsi prebivalci? V zaključnem delu soočenja kandidatov za župana Maribora so kandidati ocenjevali delo aktualnega župana Saše Arsenoviča.
Kaj je bil največji uspeh zadnjega mandata vodenja Maribora in katero odločitev bi prihodnji župan sprejel drugače? S tem vprašanjem se je začel zadnji sklop soočenja štirih kandidatov za župana Maribora, ki ga je pripravilo uredništvo Mariborinfo.
Kandidati so se strinjali, da so velike investicije spremenile podobo mesta. Toda ob pohvalah so se odprla tudi vprašanja odnosa do mestnega sveta, gospodarskega razvoja, vlaganj zunaj mestnega središča in sodelovanja z državo.
Najbolj neposredna izmenjava mnenj se je razvila med Andrejem Baumanom in Borom Greinerjem, ki sta različno ocenila, komu so dosedanje investicije najbolj koristile.
Andrej Bauman: Maribor je dobil samozavest, izboljšati pa je treba odnose z mestnim svetom
Andrej Bauman je med dosežki dosedanjega vodenja občine izpostavil večjo samozavest mesta in uspešnost pri pridobivanju državnih ter evropskih sredstev.
»Najpomembneje se mi zdi, da je mestu bila vrnjena ponovno samozavest, da smo dokazali, da zmoremo pridobivati državna in evropska sredstva in to neprimerljivo uspešnejše kot kadarkoli v zgodovini,« je povedal.
Kot eno od stvari, ki bi jih sam naredil drugače, je navedel odnos do mestnega sveta. Zavzel se je za več pogovorov z izvoljenimi predstavniki ter več pozornosti mestnim četrtim in krajevnim skupnostim.
»Sam osebno nikoli ne bi tožil mestnega sveta,« je dejal.
V nadaljevanju se je odzval na Greinerjevo oceno, da so imele od velikih vlaganj korist predvsem nekatere skupine prebivalcev.
Bauman se s tem ni strinjal. Opozoril je na obnovljeno nabrežje Drave, Glavni trg in Ljudski vrt, ki jih po njegovih besedah uporabljajo številni Mariborčani.
»Torej to gre za neke populizme,« je ocenil Greinerjeve očitke.
Priznal je sicer, da so se nekatere prometne spremembe v središču mesta zgodile prehitro in brez predhodno zagotovljenih ustreznih rešitev. Kljub temu meni, da je treba nadaljevati razvoj urejenega mestnega središča in izboljšave razširiti tudi v druge dele Maribora.
Matevž Frangež: Mesto je lepše, vendar bi več pozornosti namenil gospodarstvu
Matevž Frangež je poudaril, da so se v času Arsenovičevega vodenja zgodile vidne spremembe, hkrati pa opozoril tudi na sporne prakse.
»Mesto je danes nedvomno lepše, kot je bilo pred osmimi leti,« je dejal.
Aktualnemu županu je priznal, da se je lotil velikih premikov. Sam pa bi se po njegovih besedah že na začetku mandata bolj osredotočil na gospodarski razvoj mesta, kar je izpostavil tudi kot enega od razlogov za svojo kandidaturo.
V nadaljevanju je opozoril, da kandidati pri številnih razvojnih vprašanjih razmišljajo podobno. Po njegovem mnenju bo zato pomembno predvsem, kako bodo zastavljene načrte uresničevali in kako bodo sodelovali po volitvah.
Izpostavil je tudi težave v odnosih med dosedanjim vodstvom občine in mestnim svetom.
»Sedanji mestni svet je bil prevečkrat soočen s številnimi blokadami in krivda je na obeh straneh,« je povedal.
Zavzel se je za drugačno kulturo sodelovanja, ki bi v razvoj mesta vključila širši krog ljudi.
Ob koncu soočenja se je odzval še na poudarjanje podpore vladnih strank, ki jo je izpostavila Katja Koren.
»Jaz bi pa rad povedal, glejte, če je ta vlada kaj vredna, potem bo razumela, da je razvojno prestrukturiranje Maribora pomembno ne glede na to, ali ima desno ali levo stranko,« je dejal Frangež.
Katja Koren: Veliko je bilo narejenega, a vprašanje ostaja, kakšna je bila cena
Tudi Katja Koren je priznala, da se je podoba Maribora v zadnjih letih spremenila.
Poudarila je, da je aktualni župan izpeljal tudi projekte, za katere se je pred tem dolgo govorilo, da jih ni mogoče uresničiti.
Ob tem pa je opozorila na finančne in druge posledice dosedanjih odločitev, s katerimi se bo moralo soočiti prihodnje vodstvo občine.
»Zdaj, kakšna je bila cena, to bomo videli tisti, ki se bo usedel na to njegovo mesto naprej,« je povedala.
Poudarila je, da njena kandidatura ni namenjena zgolj ocenjevanju napak aktualnega župana. Pomembneje se ji zdi odpraviti pomanjkljivosti, prisluhniti prebivalcem in okrepiti občutek pripadnosti mestu.
»Kar pa si predvsem jaz želim, je to, da se bo vsak posameznik v Mariboru slišal in pa da Mariboru vrnemo ponos,« je dejala.
V zaključnem delu razprave je izpostavila tudi pomen sodelovanja med političnimi skupinami in povezovanja z državo.
Pojasnila je, da v podpori vladnih strank svoji kandidaturi vidi možnost za lažje sodelovanje pri reševanju razvojnih vprašanj Maribora.
»Naše mesto si zasluži več,« je poudarila.
Po njenem mnenju mesto vseh razvojnih izzivov ne bo moglo rešiti samo, zato bo pomembna tudi pomoč države. Sama se vidi kot povezovalni člen med občino in državno ravnjo.
Bor Greiner: Veliko se je gradilo, a vsi deli Maribora tega niso občutili enako
Bor Greiner je priznal, da je aktualno vodstvo občine v razvojne projekte vložilo veliko energije in da so bile investicije pomembne.
Vendar je opozoril, da po njegovem mnenju koristi teh vlaganj niso bile enakomerno porazdeljene po mestu.
»Mesto pod vodenju aktualnega župana ne moremo spregledati te res velike energije, ki je bila vložena v vse in je odlično, da se je gradilo, ampak slabo, da samo za nekatere,« je dejal.
Zavzel se je za vodenje občine, pri katerem bi župan poslušal prebivalce, sprejemal odločitve in zanje tudi odgovarjal. Ob tem je poudaril pomen sodelovanja z mestnim svetom.
Po njegovem mnenju bo pomembno, da mestni svetniki pri odločanju dajejo prednost skupnim koristim pred posameznimi interesi.
V odzivu na Baumanove očitke je Greiner pojasnil, da njegova kritika izhaja iz pogovorov s prebivalci zunaj mestnega središča.
»Tam vam bodo ljudje rekli, da se počutijo prikrajšane,« je povedal ob omembi Tezna, Brestanice in Peker.
Greiner meni, da se mora občina pri prihodnjih investicijah bolj osredotočiti na vse dele mesta, ne le na najbolj vidne projekte v središču.
»In zato jaz pravim, da mesto mora poskrbeti za Maribor povsod,« je poudaril.
Opozoril je še, da bi nadaljnje razvojne razlike med posameznimi območji lahko negativno vplivale na prihodnost mesta.
