Kako mladim družinam omogočiti dostop do stanovanj, da bodo ostale v Mariboru? In kako poskrbeti za starejše, ki potrebujejo pomoč na domu, prevoz do zdravnika ali zgolj več družbe?
Visoke cene nepremičnin, dostopnost najemnih stanovanj in možnosti za zaposlitev pomembno vplivajo na odločitev mladih, ali bodo ostali v Mariboru in si tu ustvarili družino. Hkrati se mesto sooča s potrebami starejših prebivalcev, ki za kakovostno življenje potrebujejo prilagojena stanovanja, dostopne storitve in pomoč pri vsakdanjih opravilih.
O teh vprašanjih so na spletnem soočenju, ki ga je pripravilo uredništvo Mariborinfo.com v sodelovanju, razpravljali štirje kandidati za župana Maribora: Andrej Bauman, Katja Koren, Bor Greiner in Matevž Frangež.
Predstavili so različne predloge, kako povečati dostopnost stanovanj, izboljšati kakovost življenja mladih družin in razširiti podporo starejšim občanom.
Andrej Bauman: Več javnih stanovanj in posebna pozornost starejšim
Andrej Bauman je opozoril, da je komercialna stanovanjska gradnja v Mariboru v zadnjih letih dobila velik zagon, vendar so se cene stanovanj po njegovih besedah močno zvišale.
Rešitev vidi predvsem v povečanju javnega stanovanjskega fonda in vključevanju različnih virov financiranja.
»Imamo javni medobčinski stanovanjski sklad, ki je dejansko v zadnjih letih premalo izgradil, je pa začel veliko teh projektov,« je povedal.
Po njegovih navedbah sklad upravlja približno 2000 stanovanj. Njihovo število bi povečal tudi s pomočjo evropskih sredstev in po vzoru stanovanjskih rešitev v Gradcu ter na Dunaju.
Posebej se je zavzel za stanovanja, namenjena kadrom v poklicih, kjer primanjkuje zaposlenih. S takšno ponudbo bi po njegovem mnenju v Mariboru lažje zadržali ljudi, ki po končanem izobraževanju odhajajo drugam.
»Potrebno je graditi stanovanja, ki so kadrovsko usmerjena deficitarnim poklicom in le na ta način bomo tiste kadre, v katere skozi vsa leta vlagamo in nato pobegnejo bodisi v Avstrijo ali Ljubljano, uspeli zadržati v Mariboru,« je poudaril.
Pri zagotavljanju dostopnejših stanovanj vidi vlogo tudi za podjetje Mestne nepremičnine, hkrati pa ne nasprotuje zasebnim investitorjem, ki gradijo za trg.
V nadaljevanju razprave je opozoril, da se stanovanjska politika ne sme osredotočati samo na mlade. Izpostavil je potrebo po dodatnih stanovanjih, prilagojenih starejšim, in razmišljanju o širitvi domov za starejše.
»In nenazadnje starejši nikoli ne smejo biti v tem segmentu pozabljeni,« je dejal.
Bauman se je zavzel tudi za več sredstev in kadra za pomoč na domu ter poudaril pomen prostovoljstva, ki ga po njegovem mnenju spodbujajo tudi posamezne mariborske srednje šole.
Katja Koren: Stanovanje in služba sta osnova, pomembna pa je tudi kakovost življenja
Katja Koren je poudarila, da mladi v Mariboru ne bodo ostali zgolj zaradi športnih in kulturnih možnosti. Po njenem mnenju sta ključna pogoja za ustvarjanje prihodnosti v mestu dostopno stanovanje in kakovostna zaposlitev.
»Vemo, da mladi so zahtevni, mladi si želijo napredovati in če jim mi tega tukaj ne omogočimo, bodo šli drugam, ne glede na to, kar se okrog dogaja,« je opozorila.
Ob tem je poudarila, da mora Maribor razvijati tudi ponudbo za kakovostno preživljanje prostega časa. Izpostavila je šport, kulturo in naravne danosti mesta ter okolice, med njimi Pohorje, Dravo in Kozjak.
Zavzela se je za boljše povezovanje različnih ustanov in interesnih skupin. Ob omembi centra Rotovž je poudarila, da morajo poleg njega živeti tudi druge kulturne ustanove.
Pri skrbi za starejše je izpostavila pomen sobivanja različnih generacij. Kot primer je navedla stanovanjsko območje pod Pekrsko gorco, kjer so po njenih besedah v bližini starejših tudi mlade družine.
Opozorila je še na osamljenost starejših, ki si pogosto želijo predvsem pogovora in družbe.
»Zato, ker rabijo družbo, zato, ker se želijo pogovarjati,« je pojasnila, zakaj se starejši po njenih opažanjih dlje zadržujejo tudi v volilnih pisarnah.
Po njenem mnenju je pomembno, da se starejši v svojem okolju počutijo sprejete in vključene.
V zaključnem delu razprave je opozorila tudi na pomen prostovoljstva, ne le pri pomoči starejšim, temveč tudi v športu, turizmu in gasilstvu.
»Prostovoljstvo je izjemno, izjemno pomembno,« je poudarila.
Zavzela se je za večje družbeno priznanje prostovoljcem in njihovemu delu.
Bor Greiner: V Mariboru je veliko praznih stanovanj, ki bi jih bilo treba aktivirati
Bor Greiner je v razpravi izpostavil možnost hitrejšega vključevanja že obstoječih stanovanj na najemni trg.
Po njegovih navedbah naj bi bilo v Mariboru približno 8160 praznih stanovanj. Pojasnil je, da ocena temelji na podatkih o porabi elektrike in značilnostih stanovanj, vendar podatka na soočenju niso neodvisno preverili.
»En tak neodkrit potencial je okoli 8160 stanovanj praznih v Mariboru,« je dejal.
Greiner meni, da bi aktivacija dela teh stanovanj lahko povečala ponudbo in vplivala na cene najemnin.
Pri tem je omenil stanovanjske modele Gradca, Dunaja in Berlina ter cilj, da bi bil najem stanovanja finančno dosegljiv glede na prihodke gospodinjstva.
»Ne bo vsak lastnik stanovanja več v naši družbi, ampak bi bilo pa po vzoru Gradca, Dunaja in Berlina zelo smiselno imeti dostop do stanovanja, kjer je pa cena najema približno tretjina tvojega prihodka,« je pojasnil.
Opozoril je, da lahko pomanjkanje dostopnih stanovanj in ustreznih delovnih mest mlade družine spodbudi k odhodu iz mesta.
Pri skrbi za starejše je predlagal medgeneracijske soseske, v katerih bi lahko mlade družine in starejši živeli v istem okolju, ob subvencioniranih stanovanjih za obe skupini.
Poudaril je tudi potrebo po poenostavitvi dostopa do pomoči na domu. Po njegovem mnenju se starejši in njihovi svojci težko znajdejo med različnimi postopki in ustanovami.
»Tako da tudi te birokratske labirinte je treba poenostaviti,« je dejal.
Kot eno od možnosti je omenil enotno vstopno točko, kjer bi starejši lažje dobili informacije o razpoložljivih storitvah in pomoči.
Matevž Frangež: Javna najemna stanovanja, prevozi do zdravnika in več pomoči na domu
Matevž Frangež je opozoril na rast cen nepremičnin in poudaril, da si številni prebivalci novih stanovanj ne morejo privoščiti.
»In kaj je poanta? Gradnja javnih najemnih stanovanj tudi zato, da to, kar se dogaja v tem hipu, da gradimo stanovanja za pol milijona evrov, kdo si lahko to privošči,« je dejal.
Frangež se zavzema za kombinacijo več ukrepov: hitrejšo javno stanovanjsko gradnjo, aktivacijo praznih nepremičnin, oblikovanje dodatnih stanovanjskih enot v obstoječih hišah in spodbujanje gradnje cenovno dostopnejših tržnih stanovanj.
Pri tem je poudaril, da bi morala občina s povečanjem ponudbe vplivati tudi na rast cen nepremičnin.
V delu razprave, namenjenem starejšim, je izpostavil potrebo po razširitvi dnevnih centrov aktivnosti na vse dele Maribora.
Omenil je tudi brezplačne prevoze za starejše. Po njegovem mnenju bi bilo treba storitve, podobne prevozom z vozilom Maister v mestnem središču, zagotoviti tudi prebivalcem drugih delov mesta.
»In jaz mislim, da moramo po vzgledu nekaterih drugih slovenskih mest postaviti brezplačne prevoze, vsaj do zdravnika, vsaj do UKC-ja, vsaj do ključnih javnih storitev, ker vsi ne morejo priti do avtobusne postaje, hkrati pa jim je taksi cenovno nedostopen,« je poudaril.
Kot pomemben izziv je izpostavil še dolgotrajno oskrbo in pomoč na domu, ki sta po njegovem mnenju omejeni zaradi pomanjkanja kadra in finančnih sredstev.
Zavzel se je za boljše pogoje dela in večjo podporo ustanovam, ki zagotavljajo pomoč starejšim.
V zaključku je poudaril tudi pomen prostovoljstva in povezovanja ljudi, vendar opozoril, da prostovoljci ne morejo prevzeti odgovornosti javnih služb.
»Ne, vsi skupaj moramo pri skrbi drug za drugega, še posebej za ranljive skupine, znati stopiti skupaj, organizirati nove socialne mreže, zato da bo vsem v tem mestu, kolikor je mogoče, lepo,« je povedal.
