Na Pohorju so danes preverjali pripravljenost reševalnih ekip na morebitno okvaro vzpenjače. Poglejte, kako poteka reševanje potnikov iz gondol.
Na Mariborskem Pohorju je danes potekala redna letna reševalna vaja, na kateri so sodelujoče ekipe preverjale pripravljenost na morebitne izredne dogodke na Pohorski vzpenjači.
Tokrat so se reševalci soočili s scenarijem, v katerem se je vzpenjača zaradi domnevne okvare ustavila, potniki pa so ostali ujeti v gondolah visoko nad tlemi. Njihova naloga je bila, da s pomočjo posebne vrvne tehnike varno dosežejo kabine in potnike spustijo na tla.
Vajo je organiziral Marprom, ki upravlja Pohorsko vzpenjačo, pri reševanju pa so sodelovale tudi reševalne ekipe.
Kako poteka reševanje potnikov iz gondol?
Kot je za Mariborinfo pojasnil Miha Ajster, tehnični vodja na področju prevozov z žičnimi napravami pri Marpromu, gre za redno letno vajo, ki jo morajo izvajati v skladu z zakonodajo.
Njen namen ni zgolj preverjanje usposobljenosti reševalcev, temveč tudi pregled reševalne opreme, ki mora biti v primeru dejanske nesreče brezhibna.
Med vajo reševalci splezajo na stebre žičniške naprave, od koder se z vrvmi spustijo do gondol. Nato odprejo kabine in potnike po predpisanem postopku enega za drugim spustijo na tla. Tam jih druge ekipe usmerijo do zbirnih mest, kjer preverijo, ali so bili vsi potniki varno rešeni.
Ajster je pojasnil, da morajo biti ekipe pripravljene na različne okoliščine, saj ob resnični okvari ni mogoče predvideti niti vremena niti števila ljudi, ki bi ostali ujeti v gondolah.
»Vemo, da je eno teorija, praksa pa drugo,« je poudaril.
V gondolah bi lahko ob okvari obstalo več sto ljudi
Pohorska vzpenjača lahko v enem trenutku prevaža več sto potnikov, zato je hitra in usklajena izvedba reševanja še toliko pomembnejša.
Po Ajsterjevih besedah bi lahko ob polni zasedenosti na žičniški napravi v zraku obstalo tudi več kot 600 ljudi.
V primeru izrednega dogodka morajo biti potniki po njegovih pojasnilih z naprave rešeni v treh urah in pol. Koliko ekip bi bilo treba aktivirati, je odvisno predvsem od obsega okvare in števila potnikov.
Ob manjši okvari bi lahko zadostovala ena ekipa, ob večjem številu ujetih potnikov pa bi v reševanje vključili dodatne reševalce in gasilce.
Pri tem Ajster poudarja, da vsaka ustavitev vzpenjače še ne pomeni, da je potrebno reševanje z vrvmi. Ob določenih tehničnih težavah lahko napravo za evakuacijo potnikov zaženejo tudi s pomočjo rezervnega pogona. Vrvno reševanje pride v poštev predvsem takrat, ko naprave ni mogoče varno ponovno zagnati.
Priprave na zimsko sezono
Pri rednih reševalnih vajah poleg Marpromovih ekip sodelujejo tudi gorski reševalci in gasilci. Kot je pred vajo pojasnil Ajster, se jim običajno pridruži okoli 30 pripadnikov gorske reševalne službe, ki priložnost izkoristijo tudi za usposabljanje novih članov.
Takšne vaje so pomemben del priprav na prihajajočo zimsko sezono, ko je Pohorska vzpenjača še posebej obremenjena, vremenske razmere pa lahko predstavljajo dodatne izzive.
Ajster je ob tem poudaril, da se morajo reševalci znajti tudi v zahtevnejših razmerah, saj si ob dejanskem izrednem dogodku vremena ne morejo izbirati.
Z rednimi usposabljanji in preverjanjem opreme tako skrbijo, da bi bili ob morebitni okvari pripravljeni na hitro in varno evakuacijo potnikov.
