Bi Maribor še dodatno zadolževali? Županski kandidati o milijonskih investicijah in prihodnosti Rotovža

Maribor je v zadnjih letih izvedel oziroma začel več velikih investicij, ki pomembno spreminjajo podobo mesta.

Med najbolj odmevnimi je Center Rotovž, ob katerem se odpirajo tudi vprašanja stroškov, financiranja in njegovega prihodnjega delovanja.

Hkrati se mesto sooča s potrebami po obnovi šol, vrtcev, cest in druge javne infrastrukture. Ob razpravah o občinski zadolženosti se zato postavlja vprašanje, katerim projektom bi moralo prihodnje mestno vodstvo dati prednost.

V uredništvu Mariborinfo smo kandidate za župana Mestne občine Maribor vprašali, kako ocenjujejo dosedanje investicijske prioritete, za katere projekte bi bili pripravljeni občino dodatno zadolžiti in katere bi ustavili oziroma preložili.

Zanimalo nas je tudi, kako bi zagotovili dolgoročno financiranje velikih objektov, kot je Center Rotovž.

Del kandidatov je imel priložnost svoja stališča predstaviti že na predvolilnem soočenju Mariborinfo, preostalim šestim pa smo poslali nabor vsebinskih vprašanj o ključnih izzivih Maribora.

Do priprave prispevka smo prejeli odgovore štirih kandidatov: Mitje Zgoznika, Andreja Matvoza, Igorja Jurišiča in Mateja Vodopivca.

Njihovi odgovori kažejo različne poglede na nadaljnje zadolževanje občine. Medtem ko Vodopivec nasprotuje povečevanju javnega dolga, bi Zgoznik in Matvoz dodatno zadolževanje podprla za nujne in dolgoročno koristne investicije. Jurišič pa bi prednost namenil predvsem obnovi obstoječih objektov in energetski učinkovitosti.

Vodopivec novih dolgov ne bi ustvarjal, Zgoznik opozarja na nepremišljeno zadolževanje

Matej Vodopivec je glede nadaljnjega zadolževanja občine precej neposreden.

Prepričan je, da Maribor javnega dolga ne bi smel več povečevati, saj bi se lahko mesto v prihodnjih letih znašlo v zahtevnejših finančnih razmerah.

Namesto novih kreditov bi se zato osredotočil na ustvarjanje dodatnih prihodkov.

Priložnosti vidi predvsem v razvoju turizma, večji potrošnji obiskovalcev ter spodbujanju dejavnosti, ki bi ustvarjale nova delovna mesta in priložnosti za mlade.

Po njegovem mnenju bi moralo mesto bolje izkoristiti svoj turistični potencial, saj bi več obiskovalcev pomenilo tudi več prihodkov za lokalno gospodarstvo.

Mitja Zgoznik medtem poudarja, da ni proti zadolževanju kot takemu, nasprotuje pa nepremišljenemu najemanju novih kreditov.

»Sam nisem proti zadolževanju, sem pa proti nepremišljenemu zadolževanju,« je zapisal v odgovoru za Mariborinfo.

Meni, da je Maribor v zadnjih letih izvedel tudi pomembne investicije, vendar bi bilo treba preveriti, ali so bile prioritete vedno pravilno zastavljene in ali je občina z javnim denarjem ravnala dovolj gospodarno.

Dodatno zadolževanje bi podprl predvsem za nujne in dobro pripravljene projekte, kot so obnova šol in vrtcev, prometna infrastruktura, dostopna stanovanja ter investicije, ki ustvarjajo nova delovna mesta.

Pri projektih, ki niso nujni, nimajo zagotovljenega financiranja ali se jim stroški nesorazmerno povečujejo, bi zahteval ponovno presojo in po potrebi njihovo preložitev.

Posebno pozornost namenja tudi preglednosti občinskih financ.

Predlaga posodobitev aplikacije Naš Maribor, v kateri bi občani lahko spremljali občinske prihodke in odhodke, vrednosti projektov, izvajalce, odgovorne osebe, roke izvedbe in morebitne podražitve.

Matvoz bi najprej pregledal občinske finance, Jurišič daje prednost šolam in vrtcem

Andrej Matvoz meni, da je treba priznati pomembne pridobitve, ki jih je mesto dobilo z dosedanjimi investicijami, vendar ob velikih projektih ne bi smeli zanemariti osnovne infrastrukture.

Poudarja predvsem potrebo po varnih vrtcih in šolah, vzdrževanih cestah ter zagotavljanju javnih storitev po vsej občini.

Ob začetku mandata bi zato najprej pregledal finančno stanje občine, prevzete obveznosti in projekte, ki so že v pripravi oziroma izvedbi.

Pri vsakem večjem projektu bi želel vedeti, koliko denarja bo še potrebnega za njegovo dokončanje in kakšni bodo stroški njegovega poznejšega delovanja.

Dodatno zadolževanje bi podprl samo pri nujnih in dolgoročno koristnih investicijah, če drugih virov financiranja ne bi bilo dovolj in če bi občina dolg lahko odplačevala brez ogrožanja svojih osnovnih nalog.

Prednost bi namenil predvsem varnostno nujnim obnovam vrtcev, šol in ključne javne infrastrukture.

Pri vprašanju morebitnega ustavljanja projektov je previdnejši.

»Brez pregleda dokumentacije ne bi odgovorno našteval projektov za ustavitev,« je pojasnil.

Preložil ali spremenil pa bi projekte, pri katerih koristi ne bi upravičevale stroškov, financiranje ne bi bilo zagotovljeno ali bi njihova izvedba ogrozila nujnejše potrebe mesta.

Igor Jurišič je do dosedanjih investicijskih prioritet občine bolj kritičen.

Meni, da so bile te z redkimi izjemami neprimerne, saj bi moralo mesto več sredstev namenjati osnovnim potrebam prebivalcev.

Med pomembnejše prioritete uvršča predvsem obnovo šol in vrtcev, ki bi jo postavil pred drage posege v podobo mesta.

Ob tem opozarja, da bi morala občina pred novimi gradnjami najprej preveriti možnosti uporabe obstoječih, a praznih objektov in prostorov.

Nasprotuje nepotrebnemu širjenju pozidave na zelene površine, če je mogoče potrebe mesta zadovoljiti z obstoječo infrastrukturo.

Kot eno izmed smiselnih oblik zadolževanja izpostavlja energetsko sanacijo javnih objektov.

Po njegovem mnenju bi bilo mogoče posojila za takšne investicije v številnih primerih odplačevati s prihranki zaradi manjše porabe energije.

Tako bi občina izboljšala stanje javnih stavb in hkrati dolgoročno zmanjšala stroške njihovega delovanja.

Rotovž kot kulturna pridobitev, a tudi vprašanje prihodnjih stroškov

Posebno vprašanje, ki smo ga zastavili kandidatom, je bilo povezano z dolgoročnim financiranjem velikih objektov, kot je Center Rotovž.

Zgoznik meni, da je Rotovž pomembna kulturna investicija, katere ustavitev bi lahko povzročila dodatne stroške.

Zahteva pa jasno predstavitev njegove končne vrednosti, virov financiranja in prihodnjih stroškov delovanja.

Prepričan je, da morajo občani natančno vedeti, kolikšen del stroškov bo na koncu bremenil občinski proračun.

Matvoz Rotovž prav tako ocenjuje kot pomembno kulturno pridobitev za Maribor.

Ob tem priznava, da se je investicija občutno podražila, vendar opozarja tudi na pridobljeno državno in evropsko sofinanciranje, ki je zmanjšalo breme občinskega proračuna.

Po njegovem mnenju je zdaj ključno predvsem to, da objekt zaživi.

Knjižnica, galerija in mestni kino bi morali dobiti kakovostne programe in obiskovalce, Rotovž pa bi moral postati prostor srečevanja, ustvarjanja in druženja.

Skupaj s kulturnimi ustanovami bi zato pripravil večletni načrt financiranja programov, zaposlenih in vzdrževanja.

Jurišič Center Rotovž uvršča med redke pozitivne izjeme dosedanje investicijske politike mesta, skupaj z vlaganji v zdravstvene postaje.

Čeprav je kritičen do številnih drugih projektov, Rotovž ocenjuje kot eno izmed pomembnejših pridobitev.

Vodopivec prav tako meni, da je Rotovž dobra investicija, vendar se sprašuje, ali bo objekt tudi dejansko zaživel.

Kot župan bi si prizadeval, da bi postal živahno kulturno središče, ki bi privabljalo tako Mariborčane kot obiskovalce od drugod.

Več prostora bi namenil umetnikom, ustvarjalcem, filmu in različnim dogodkom.

Pri tem poudarja pomen dialoga s kulturnimi ustvarjalci, katerih predloge bi želel vključevati v prihodnji razvoj objekta.