Od ponovnega odprtja Koroške ceste do novih krožišč in 90 minut brezplačnega parkiranja. Preverili smo, kako bi županski kandidati urejali promet v Mariboru.
Prometni zastoji, pomanjkanje parkirnih mest in spremembe prometnega režima v mestnem središču so med vprašanji, ki v Mariboru že dlje časa sprožajo razprave. Dodatno nezadovoljstvo med nekaterimi prebivalci povzročajo prenove ulic, ob katerih se zmanjšuje število parkirnih mest.
Kako bi se teh težav lotili kandidati za župana Mestne občine Maribor? Bi gradili nove garažne hiše, spreminjali prometni režim v središču mesta ali dali prednost javnemu prevozu?
Na uredništvu Mariborinfo smo njihove predloge preverili v okviru vsebinskih vprašanj o prihodnosti mesta.
Del kandidatov je imel priložnost svoja stališča predstaviti že na predvolilnem soočenju Mariborinfo, preostalim šestim pa smo poslali nabor vprašanj o ključnih izzivih Maribora.
Do priprave prispevka smo prejeli odgovore štirih kandidatov: Mitje Zgoznika, Andreja Matvoza, Igorja Jurišiča in Mateja Vodopivca.
Njihovi predlogi segajo od novih krožišč in parkirišč na mestnih vpadnicah do ponovnega odprtja Koroške ceste, brezplačnega parkiranja in ustavitve projektov, ki zmanjšujejo število parkirnih mest.
Jurišič bi odprl Koroško cesto in uvedel 90 minut brezplačnega parkiranja
Igor Jurišič med pomembnejše prometne ukrepe uvršča spremembo prometnega režima na Koroški cesti.
Prepričan je, da bi bilo treba spremeniti mestni odlok o prometu, saj po njegovem mnenju sedanja ureditev območja skupnega prometnega prostora ni ustrezna.
Predlaga, da bi bila Koroška cesta ponovno dostopna tudi motornim vozilom, pri čemer bi pešci in kolesarji še naprej imeli prednost.
Ob tem napoveduje ponovno presojo že izvedenih prometnih zapor in preusmeritev. Kjer bi podatki pokazali, da so spremembe upravičene, bi prometne ureditve prilagodil.
Med njegovimi najbolj konkretnimi predlogi je tudi uvedba prvih 90 minut brezplačnega parkiranja na ustrezno določenih javnih parkiriščih za obisk mestnega jedra.
S tem želi spodbuditi obisk trgovin, gostinskih lokalov in drugih dejavnosti v središču mesta.
Spremenil bi tudi pristop k merjenju hitrosti. Nasprotuje stalnemu delovanju stacionarnih radarjev, kadar po njegovi oceni niso namenjeni zagotavljanju varnosti, temveč predvsem pobiranju glob.
Predlaga, da bi nadzor hitrosti izvajali predvsem na nevarnih odsekih in v času, ko je tveganje največje, denimo v bližini šol med poukom. Kjer je nevarnost stalna, pa bi zagotovil trajne varnostne ukrepe.
Pri javnem prevozu zagovarja povezave, ki bi bile po času potovanja primerljive z uporabo avtomobila, tudi ob večerih in koncih tedna.
Zgoznik bi gradil številna krožišča, avtobusi bi vozili na deset minut
Mitja Zgoznik je v odgovoru precej kritičen do trenutnega stanja mariborskih cest in pločnikov.
Meni, da bi morala občina prometno infrastrukturo obnavljati skozi celoten mandat, ne predvsem pred volitvami.
Predlaga sistem določanja prednostnih obnov, pri katerem bi upoštevali obremenjenost cest, pogostost prometa in njihovo dotrajanost. Ob vsaki večji prenovi bi preverili tudi stanje podzemne infrastrukture, da cest ne bi bilo treba kmalu ponovno prekopavati.
»Vsaka prenova ali gradbeno delo ali projekt bi imel nadzor vseh meščanov z posodobljeno aplikacijo. Ne bi dopustil dodatnih rokov brez upravičljivega razloga in pojasnila in vsi posli bi se morali odvijati javno in transparentno!«
Njegovi načrti vključujejo tudi gradnjo oziroma preureditev več krožišč na različnih koncih Maribora.
Pri križišču ob OTP banki na Gosposvetski cesti bi uredil krožišče s podhodom za pešce, krožišče pri Štuku pa bi preuredil v turbo krožišče, prav tako s podhodom.
Turbo krožišči predlaga tudi na križiščih Partizanske in Prešernove ceste ter Partizanske in Meljske ceste.
Nova krožišča bi urejal še na Pobreški cesti, pri začetku Zrkovske ceste ter na Tržaški cesti v smeri proti Hočam.
Zavzema se tudi za dokončanje južne obvoznice.
Pomemben del njegovega programa je javni potniški promet. Po mestu bi uvedel rumene pasove, namenjene avtobusom, na treh vpadnicah, na jugu, zahodu in vzhodu, pa bi uredil velika parkirišča, kjer bi vozniki avtomobile pustili in pot nadaljevali z avtobusom.
Po njegovem predlogu bi morali avtobusi čez dan voziti v desetminutnih intervalih.
Na večjih avtobusnih postajališčih bi uredil zaslone na dotik za lažje načrtovanje poti, avtobuse pa opremil z GPS-sledenjem, da bi potniki lahko spremljali njihove dejanske prihode.
Zavzema se tudi za električne avtobuse, vendar ob predhodni zagotovitvi ustrezne polnilne infrastrukture.
Posebej je izpostavil še parkiranje pri UKC Maribor. Pripravil bi načrt za obdobje po letu 2038, ko naj bi se po njegovih navedbah garažna hiša vrnila v roke države. Takrat bi jo obnovil in povečal ter zaposlenim omogočil brezplačno parkiranje, obiskovalcem in bolnikom pa parkiranje po nizkih cenah.
Matvoz bi preveril nove garažne hiše, tudi pri Ljudskem vrtu
Andrej Matvoz meni, da je urejeno mestno središče pomembna pridobitev, vendar mora ostati dostopno stanovalcem, zaposlenim, obiskovalcem in podjetnikom.
Kot enega prvih ukrepov napoveduje pregled mestnih avtobusnih prog in voznih redov.
Pri tem bi se osredotočil predvsem na vsakodnevne potrebe prebivalcev: dostop do delovnih mest, bolnišnice, šol in drugih pomembnih ustanov ter na povezave ob koncih tedna.
Podpira tudi preverjanje možnosti za gradnjo novih garažnih hiš, vendar le tam, kjer bi bile prostorsko, prometno in finančno upravičene.
»Preveriti želim predvsem možnost parkirne hiše na Ruški cesti, dodatnih zmogljivosti ob občini ter podzemnega parkiranja na območju pri Ljudskem vrtu oziroma vrtcu v Gregorčičevi ulici.«
Preveril bi tudi stanje obstoječih garažnih zmogljivosti, med drugim v Novi vasi.
Na mestnih vpadnicah podpira ureditev parkirišč P+R, ki bi morala biti povezana z dovolj pogostimi avtobusnimi linijami.
Pri gradnji novih predorov je previdnejši.
»Predorov brez prometne študije, primerjave drugih rešitev in finančne ocene ne bi obljubljal,« je pojasnil.
Prav tako bi preveril, na katerih križiščih bi krožišča lahko izboljšala prometno pretočnost in varnost.
Pred nadaljnjimi spremembami prometnega režima v mestnem središču bi se želel pogovoriti s prebivalci in drugimi uporabniki prostora.
Poudarja, da bi moralo vsako zmanjševanje števila parkirnih mest spremljati zagotavljanje ustreznih alternativ, pri čemer bi morali ohraniti dostop za stanovalce, dostavo, intervencijska vozila in osebe z oviranostmi.
Vodopivec bi ustavil projekte, ki zmanjšujejo število parkirnih mest
Matej Vodopivec je v odgovoru poudaril, da se Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti že vrsto let zavzema za enakomernejši razvoj vseh delov Maribora.
Kot predsednik Mestne četrti Studenci opozarja, da imajo mestne četrti in krajevne skupnosti že pripravljene sezname cest, ki potrebujejo obnovo.
Predlaga, da bi občina vsako leto v posamezni mestni četrti oziroma krajevni skupnosti izvedla vsaj eno investicijo s teh seznamov.
Še bolj neposreden je pri vprašanju parkiranja.
Zavzema se za takojšnjo ustavitev projektov, ki zmanjšujejo število parkirnih mest, dokler niso zagotovljene ustrezne nadomestne možnosti.
Pri tem posebej izpostavlja prenovo Trga generala Maistra in Gregorčičeve ulice.
Samo prenovo sicer pozdravlja, vendar meni, da bi morala občina najprej poskrbeti za potrebe stanovalcev.
Po njegovem mnenju nadomestna parkirišča na Mlinski ulici niso ustrezna rešitev za prebivalce območja, kjer se parkirna mesta ukinjajo.
Kritičen je tudi do reševanja parkirne problematike v Bumerangu, kjer bi si želel več posluha za prebivalce in drugačen pristop k iskanju rešitev.
Vodopivec tako v ospredje postavlja predvsem obnovo dotrajane infrastrukture in ohranjanje parkirnih možnosti za ljudi, ki v posameznih delih mesta živijo.
