Bi Maribor potreboval nov predor, dodatne garažne hiše ali drugačno ureditev mestnih cest? V drugem delu soočenja kandidatov za župana Maribora so se odpirala vprašanja parkiranja v mestnem središču, dostopnosti centra in velikih prometnih investicij.
Promet in parkiranje sta bila druga tema spletnega soočenja štirih kandidatov za župana Maribora, ki ga je pripravilo uredništvo Mariborinfo v sodelovanju z medijsko hišo Moji mediji.
Kandidati so predstavili različne možnosti za razbremenitev mestnih cest in izboljšanje dostopnosti središča. Med predlogi so bili dokončanje južne obvoznice, ureditev začasnih parkirišč, gradnja garažnih hiš, predor pod mestnim središčem in tako imenovani pokriti vkop.
Razprava je tekla tudi o tem, kdo bi moral financirati večje prometne projekte in kako hitro je mogoče odpraviti težave s parkiranjem.
Matevž Frangež: Najprej južna obvoznica, predor ni med prednostnimi nalogami
Matevž Frangež je poudaril, da predor pod mestnim središčem ni med njegovimi najpomembnejšimi prometnimi projekti. Prednost daje sklenitvi prometnega obroča okoli Maribora in odpravi ovir pri gradnji južne obvoznice.
»Zato v bistvu predor ni ravno visoko na lestvici mojih prioritet. Mislim pa, da je potrebno skleniti obroč okoli mesta,« je povedal Frangež.
Ob tem je opozoril na prostorske omejitve levega brega Drave, ki je umeščen med reko in Kalvarijo.
Zaradi teh značilnosti je po njegovem mnenju težko načrtovati nove obvoznice, vsaka večja prometna rešitev pa bi zahtevala precej denarja.
Zato zagovarja tudi začasne ukrepe, s katerimi bi lahko hitreje omilili težave s parkiranjem v mestnem središču.
»Mislim pa, da je potrebno najprej se poslužiti začasnih rešitev,« je poudaril.
Kot možnosti je navedel začasna parkirna mesta ob občinski stavbi oziroma na ploščadi ob južni tribuni Ljudskega vrta.
Takšne ureditve bi bile po njegovem mnenju posebej pomembne ob morebitnem nadaljevanju prenove Gregorčičeve ulice in Maistrovega trga, ko bi se lahko pritisk na obstoječa parkirišča še povečal.
Bor Greiner: Pokriti vkop, štiri garažne hiše in nova prometna povezava
Bor Greiner je predstavil zamisel o tako imenovanem pokritem vkopu. Po njegovem opisu bi obstoječo cesto poglobili, pod njo uredili dodatne prometne pasove in nato obnovili površino nad njimi.
Greiner je pojasnil, da bi predlagana ureditev na povezavi vzhod–zahod vključevala tudi dva predora, enega na začetku in drugega na koncu, ter štiri garažne hiše. Ob tem je opozoril na težave, povezane z drevesi, posegi v prostor in stroški.
»Zdaj, točno tako, kot je Matevž povedal, nobena rešitev ne bo poceni, vse so problematične,« je dejal Greiner.
Po njegovem mnenju bi bilo treba pri načrtovanju večjih podzemnih posegov upoštevati tudi značilnosti tal in vodna zajetja. Kot manj realno možnost je ocenil predor, ki bi zahteval preboj pod Kalvarijo, medtem ko mu je zamisel o pokritem vkopu bližja.
V nadaljevanju razprave je pojasnil, da se njegov predlog nanaša na prometno povezavo, o kateri je govoril tudi Bauman, vendar bi sam namesto klasičnega predora izbral drugačno izvedbo.
»Pa tudi meni je ta pokriti vkop bolj všeč kot tunel,« je poudaril.
Greiner je predstavil še zamisel o širši prometni ureditvi, ki jo je opisal kot notranji križ. Pri tem je omenil tudi nov most čez Dravo v povezavi s Strossmayerjevo ulico. Po njegovem mnenju bi lahko več posameznih posegov skupaj pripomoglo k razbremenitvi prometa.
Ob tem je poudaril, da Maribor večjih prometnih investicij ne bo mogel izvesti brez sodelovanja države.
Andrej Bauman: Brez novih parkirnih rešitev ne bi ukinjal obstoječih parkirišč
Andrej Bauman je zagovarjal prometno povezavo s predorom, ki bi potekal od območja Partizanske ceste pri frančiškanski cerkvi do območja Tretje gimnazije Maribor.
Po njegovem mnenju bi takšna povezava razbremenila promet v smeri vzhod–zahod, saj ima Maribor zaradi Drave, Kalvarije in Piramide omejene možnosti za drugačne cestne povezave.
»Mi ne govorimo o tunelu pod Kalvarijo, ampak govorimo o tunelu, ki gre na koncu Partizanske pri Frančiškanski cerkvi in prihaja ven pri tretji gimnaziji,« je pojasnil Bauman.
Kritičen je bil tudi do dosedanjega zmanjševanja števila parkirnih mest v mestnem središču. Po njegovem mnenju bi morali pred omejevanjem parkiranja najprej zagotoviti nadomestne možnosti.
»Ena izmed naših zavez je, da ne bomo ukinili niti enega parkirišča v centru mesta, dokler ne bomo poiskali rešitev,« je poudaril.
Bauman je omenil štiri možne lokacije oziroma možnosti za garažne hiše, vendar meni, da gradnja vseh štirih ne bi bila smiselna.
Opozoril je, da se prometne navade spreminjajo in da je v prihodnosti mogoče pričakovati manjšo uporabo avtomobilov.
Med območji, kjer vidi potrebo po urejanju parkiranja in dostopnosti, je izpostavil Ljudski vrt, Glavni trg z načrtovanim Rotovžem ter železniški trikotnik, kjer bi bilo mogoče izboljšati dostop do Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
V nadaljevanju je poudaril še vlogo države pri financiranju velikih prometnih projektov. Po njegovem mnenju Maribor zaradi omejenih občinskih sredstev ne more sam nositi stroškov takšnih posegov.
Katja Koren: Koroške ceste ne bi odpirala, urediti pa je treba dostop za stanovalce
Katja Koren je ocenila, da je sedanja ureditev mestnega središča v osnovi ustrezna. Posebej je izpostavila Koroško cesto, kjer ne podpira ponovnega odpiranja za promet.
»Jaz ne bi odpirala Koroške ceste, ker se mi zdi, da smo naredili nekaj lepega za center mesta,« je dejala Koren.
Ob tem je poudarila, da morajo imeti prebivalci mestnega središča ustrezno urejen dostop do svojih domov. Ocenila je, da je treba poiskati rešitve, ki bodo upoštevale potrebe stanovalcev in hkrati ohranjale kakovost mestnega prostora.
Koren meni, da se prometne navade ne bodo spremenile čez noč. Opozorila je na vsakodnevne poti družin, pri katerih starši zaradi različnih obveznosti pogosto uporabljajo ločena avtomobila.
»Vemo, da smo razvajeni. Kar tako brez avtomobilov ne bomo šli,« je povedala.
Zato se zavzema za kratkoročne ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče čim prej zmanjšati prometne težave. Med njimi je posebej izpostavila Ruško cesto, kjer bi bilo treba po njenem mnenju pospešiti obnovitvena dela in izboljšati pretočnost.
Ob tem je opozorila, da so vsi večji posegi povezani s stroški. Zato bi bilo treba po njenem mnenju določiti jasne prednostne naloge in denar najprej nameniti najpomembnejšim prometnim rešitvam.
