Kako v Maribor privabiti nova podjetja, ustvariti bolje plačana delovna mesta in mladim ponuditi razlog, da ostanejo v mestu? To je bilo eno od vprašanj soočenja kandidatov za župana Mestne občine Maribor, ki ga je pripravilo uredništvo Mariborinfo.
Gospodarski razvoj in nova delovna mesta so bili prva tema spletnega soočenja štirih kandidatov za župana Maribora, ki ga je pripravilo uredništvo Mariborinfo v sodelovanju z medijsko hišo Moji mediji.
Medtem ko nekateri kandidati priložnost vidijo v tehnološkem parku, podjetniškem inkubatorju in razvoju poslovnih con, drugi poudarjajo tesnejše povezovanje univerze z gospodarstvom, sodelovanje s sosednjim Gradcem in boljše pogoje za življenje ter delo v Mariboru.
Andrej Bauman: Podjetniški inkubator, Melje in farmacevtska industrija
Andrej Bauman vidi možnosti za gospodarski razvoj Maribora v povezovanju univerze, lokalnih podjetij in raziskovalnih ustanov. Pred razvojem tehnološkega središča v Melju bi se po njegovem mnenju morali posvetiti Kreativnemu parku Drava, kjer ima sedež Regionalna razvojna agencija.
Kot pomemben korak je izpostavil vzpostavitev podjetniškega inkubatorja, ki bi omogočil tesnejše sodelovanje med raziskovalci, univerzo in gospodarstvom.
Meni, da mora mesto najprej ustvariti ustrezno okolje, nato pa na tej podlagi ugotoviti, katere investitorje lahko privabi.
»Moramo izkoristiti vse danosti, ki jih imamo: superračunalnike, veliko število diplomantov, ki jih vsako leto izobrazita obe univerzi in tudi ostale visokošolske ustanove,« je poudaril Bauman.
Med področji, kjer vidi dodatne možnosti, je izpostavil farmacijo. Po njegovem mnenju bi moral biti eden od razvojnih ciljev prihod večjega farmacevtskega podjetja v Maribor, saj takšna industrija ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
V nadaljevanju razprave je opozoril, da občina, univerza, gospodarstvo in druge ustanove potrebujejo skupno razvojno strategijo. Pri tem je navedel podatek, da naj bi po njegovih informacijah 90 odstotkov zmogljivosti superračunalnika Vega uporabljali tujci.
»Torej ta povezljivost med gospodarstvom in univerzo je izjemnega pomena,« je dejal in poudaril, da bi morali na skupni strategiji graditi nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Matevž Frangež: 100 novih podjetij in 10.000 delovnih mest
Matevž Frangež je predstavil cilj, da bi Maribor v desetih letih pridobil 100 novih podjetij in 10.000 delovnih mest. Ob tem je poudaril, da ni pomembno le število zaposlitev, ampak predvsem njihova dodana vrednost.
Po njegovem predlogu bi morala nova delovna mesta dosegati več kot 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Za primerjavo je navedel, da ta po njegovih podatkih v Sloveniji v povprečju znaša 67.000 evrov, v Podravju pa 53.000 evrov.
Kot enega ključnih ukrepov je izpostavil tehnološki park.
»Prvič, izgradnja tehnološkega parka. To je nujno potrebna infrastruktura za to, da znanje in inovacije, ki nastajajo na univerzah, uspešno prenesemo na trg,« je dejal Frangež.
Drugo pomembno razvojno priložnost vidi na območju ob mariborskem letališču. Po njegovih besedah je to zaradi bližine železnice, mednarodnega letališča in evropskih prometnih koridorjev primerna lokacija za investitorje na področju strateških tehnologij.
Frangež je opozoril tudi na prihodnje evropske naložbe v tehnološki razvoj. Priložnosti za Maribor vidi predvsem na področjih superračunalništva, umetne inteligence, čistih tehnologij, farmacije in biotehnologije.
V nadaljevanju razprave je povedal še, da je kot državni sekretar začel projekt umeščanja strateško pomembnih poslovnih con nacionalnega pomena.
Katja Koren: Pripravljene poslovne cone in podpora obstoječim podjetjem
Katja Koren je poudarila, da ima Maribor dobro univerzo in raziskovalni potencial, vendar bi bilo treba te prednosti bolje povezati z gospodarstvom. Kot enega od konkretnih pristopov je navedla vključevanje mladih raziskovalcev v gospodarske dejavnosti.
Ocenila je, da Maribor na področju gospodarskega razvoja v preteklem obdobju ni naredil dovolj. Posebej je opozorila na pomanjkanje ustrezno pripravljenih poslovnih con in jasno določenih razvojnih vsebin.
Po njenih besedah so se nekateri pomembni investitorji odločili za Poljsko, ker v Mariboru oziroma Sloveniji niso imeli na voljo ustrezno pripravljenih poslovnih območij.
Koren zato vidi priložnost v državnem projektu razvoja poslovnih con strateškega pomena. Poudarila je, da mora biti Maribor pripravljen, če želi takšne možnosti izkoristiti.
V odzivu na Frangeževo navedbo, da je sam začel omenjeni državni projekt, je poudarila pomen dokončanja začetih nalog.
»Ampak bistveno je, da tisto, kar začnemo, se pravi, to je sodelovanje, tisto, kar začnemo, tudi končamo,« je dejala Koren.
Ob koncu prvega sklopa je opozorila še, da gospodarskega razvoja ni mogoče graditi samo na naprednih tehnologijah in novih projektih.
»Ves čas govorimo samo o naprednih tehnologijah, o razvoju mesta Maribora, ampak nikakor tukaj ne smemo pozabiti na obstoječa podjetja,« je poudarila.
Bor Greiner: Povezovanje z Gradcem in boljši življenjski pogoji
Bor Greiner je opozoril, da lokalna skupnost sama ne more rešiti vseh gospodarskih vprašanj, saj na razvoj vplivajo tudi širši gospodarski trendi.
Možnosti za nova delovna mesta vidi v boljšem povezovanju Maribora z Gradcem. Predlagal je, da bi se mesto s podjetji iz sosednje Avstrije dogovarjalo o organizaciji dela oziroma odpiranju delovnih mest v Mariboru.
Pri tem je omenil možnosti dela na daljavo in prazne poslovne prostore, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za takšne oblike zaposlovanja. Kot eno od razvojnih priložnosti je izpostavil tudi območje ob mariborskem letališču.
»Praznih prostorov je gotovo dovolj. To pomeni, da samo ta dogovor je treba skleniti,« je dejal Greiner.
Ob tem je poudaril, da gospodarski razvoj ni odvisen samo od privabljanja podjetij. Za visoko izobražene zaposlene je treba po njegovem mnenju zagotoviti tudi ustrezne življenjske pogoje.
Med pomembnimi dejavniki je navedel dostopna stanovanja, vrtce in mednarodne šole, saj bi lahko mesto s takšno ponudbo postalo privlačnejše za strokovnjake in njihove družine.
V nadaljevanju razprave je predlagal še ustanovitev stalnega strateškega sveta, v katerem bi sodelovali predstavniki gospodarstva in univerze.
»Mislim, vsi govorimo pravzaprav v isti smeri in absolutno je ta sinergija med doslej malo premalo povezanimi deležniki ključna za preboj,« je poudaril Greiner.
Skupna tema: Kako znanje pretvoriti v nova delovna mesta?
Čeprav so kandidati predstavili različne razvojne predloge, so vsi poudarili pomen tesnejšega sodelovanja med univerzo in gospodarstvom.
