Kako bi kandidati za župana spodbudili gospodarstvo in zadržali mlade v mestu? Njihovi predlogi segajo od letališča do novih stanovanj.
Maribor si že vrsto let prizadeva za gospodarski razvoj, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in boljše možnosti za mlade. Toda kako bi se teh izzivov lotili kandidati, ki želijo prevzeti vodenje mesta?
Bi stavili na privabljanje velikih investitorjev, razvoj novih tehnologij, oživitev mariborskega letališča ali večjo podporo lokalnim podjetnikom?
V uredništvu Mariborinfo smo v okviru vsebinskih vprašanj o prihodnosti mesta županske kandidate vprašali, katere tri konkretne ukrepe bi izvedli za krepitev gospodarstva, katere razvojne projekte bi postavili v ospredje in kako bi v Maribor pritegnili nova vlaganja.
Del kandidatov je imel priložnost svoja stališča predstaviti že na predvolilnem soočenju Mariborinfo, preostalim šestim pa smo poslali nabor vprašanj o ključnih izzivih Maribora.
Do priprave prispevka smo prejeli odgovore štirih kandidatov: Mitje Zgoznika, Andreja Matvoza, Igorja Jurišiča in Mateja Vodopivca.
Njihovi odgovori razkrivajo različne razvojne prioritete. Medtem ko Zgoznik izpostavlja mariborsko letališče, Jurišič napoveduje tisoč dodatnih najemnih stanovanj. Matvoz bi povezoval gospodarstvo z univerzo, Vodopivec pa več priložnosti vidi tudi v turizmu in podpori lokalnim ponudnikom.
Zgoznik bi oživil mariborsko letališče in podaljšal vzletno-pristajalno stezo
Mitja Zgoznik meni, da ima Maribor velik potencial za gospodarski razvoj, vendar bi bilo treba najprej ustvariti boljše pogoje za življenje mladih in prihod novih strokovnjakov.
Zavzema se za zagotavljanje stanovanj z dostopnimi najemninami oziroma ugodnejših stanovanjskih kreditov v sodelovanju z bankami.
Takšne možnosti bi bile po njegovem predlogu namenjene predvsem ljudem z zaposlitvijo za nedoločen čas, ki nimajo lastne nepremičnine. Prednost bi imele mlade družine in visoko izobraženi kadri.
Prepričan je, da bi občina morala podjetnikom olajšati poslovanje, namesto da jim predstavlja dodatno birokratsko oviro.
Zato bi ustanovil skupino strokovnjakov, ki bi podjetjem pomagala pri postopkih, pridobivanju dokumentacije in uresničevanju poslovnih zamisli.
Posebej izpostavlja potrebo po privabljanju zasebnih investitorjev.
Kot eno največjih zamujenih razvojnih priložnosti Maribora vidi mariborsko letališče.
»Največjo zamujeno priložnost vidim v Mariborskem letališču, saj ima v neposredni bližini avtocesto in železniško povezavo,« je zapisal.
Kot župan bi si prizadeval za ponovno oživitev letališča, podaljšanje vzletno-pristajalne steze ter ureditev vprašanj lastništva in upravljanja letališke infrastrukture.
Spremenil bi tudi način dela občinske ekipe za pridobivanje evropskih sredstev. Od nje bi zahteval mesečno poročanje občanom o uspešnosti pridobivanja sredstev za mestne projekte.
Jurišič obljublja tisoč dodatnih najemnih stanovanj že leta 2027
Igor Jurišič gospodarski razvoj povezuje predvsem z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest, trajnostnimi podjetji in reševanjem stanovanjske problematike mladih.
Med njegovimi ključnimi predlogi je ustanovitev Investicijske točke Maribor, ki bi podjetnikom in investitorjem pomagala pri postopkih v pristojnosti občine.
Posebno pozornost bi namenil podjetjem, ki razvijajo čiste tehnologije, digitalne rešitve, napredno proizvodnjo ter dejavnosti, povezane s ponovno uporabo in zmanjševanjem odpadkov.
Pred odpiranjem novih površin za pozidavo bi preveril možnosti za uporabo obstoječih poslovnih prostorov in degradiranih območij.
Ena njegovih najbolj konkretnih obljub je zagotovitev tisoč dodatnih najemnih stanovanj že v letu 2027.
Jurišič navaja, da je bilo po analizi podatkov o porabi električne energije leta 2024 v Mariboru 5.784 praznih stanovanjskih enot.
Njegov predlog predvideva, da bi občina oziroma občinsko podjetje prevzela vlogo posrednika med lastniki praznih stanovanj in potencialnimi najemniki.
Z ustreznimi jamstvi za obe strani bi želel lastnike spodbuditi, da stanovanja oddajo, s čimer bi mladim omogočili dostop do dodatnih najemnih stanovanj.
Pri dolgoročnem gospodarskem razvoju izpostavlja tudi tesnejše povezovanje občine, Univerze v Mariboru in podjetij.
Poseben potencial vidi v umetni inteligenci, superračunalništvu, robotiki, digitalnih tehnologijah in napredni proizvodnji.
Razvojne potrebe bi skupaj s podjetji opredelili tudi za Cono Tezno in druga gospodarska območja, predvsem na področju prometne dostopnosti, infrastrukture in razpoložljivih poslovnih prostorov.
Matvoz bi v prvih 50 dneh ustanovil razvojni svet za gospodarstvo
Andrej Matvoz meni, da ima Maribor za gospodarski razvoj že pomembne prednosti, med katerimi izpostavlja univerzo, znanje, podjetne ljudi in ugodno geografsko lego.
Naloga občine bi bila po njegovem predvsem povezati te prednosti in ustvariti boljše pogoje za razvoj podjetij.
Med prvimi ukrepi napoveduje ustanovitev razvojnega sveta za gospodarstvo, in sicer v prvih 50 dneh mandata.
Svet bi povezoval občino, podjetja, obrtnike in univerzo, njegova naloga pa bi bila prepoznavanje konkretnih ovir pri gospodarskem razvoju in priprava rešitev.
Kot drugo pomembno spremembo izpostavlja bolj odzivno občinsko upravo.
Prepričan je, da morajo investitorji hitro in jasno izvedeti, katere lokacije so primerne za njihove projekte, kakšni so prostorski pogoji in kateri postopki jih čakajo.
Pri tem ne pozablja na manjše podjetnike in obrtnike, ki potrebujejo razumljiva pravila glede poslovnih prostorov, gostinskih teras in uporabe javnih površin.
Tretji poudarek njegovega programa je povezovanje znanja z gospodarstvom.
Podpiral bi sodelovanje podjetij z Univerzo v Mariboru, vključevanje študentov v konkretne projekte ter razvoj mladih podjetij.
Priložnosti vidi tudi v odgovornem razvoju in uporabi umetne inteligence.
Za privabljanje strokovnjakov bi bilo po njegovem treba zagotoviti tudi ustrezna stanovanja in možnosti izobraževanja njihovih otrok, vključno z mednarodnimi izobraževalnimi programi.
Med razvojnimi prioritetami izpostavlja še pripravo zemljišč in lokacij za investicije ter celoletni razvoj Pohorja, povezanega z mestnim središčem in Dravo.
Vodopivec bi dal več priložnosti lokalnim ponudnikom in turizmu
Matej Vodopivec opozarja, da pri ustvarjanju novih delovnih mest ne bi smeli razmišljati zgolj o visoko izobraženem kadru.
Po njegovem mnenju je treba več pozornosti nameniti tudi zaposlitvam za ljudi s srednješolsko izobrazbo in dejavnostim, ki lahko delovna mesta ustvarjajo hitreje.
Poseben poudarek namenja lokalnim proizvajalcem hrane in pijače, obrtnikom ter drugim manjšim ponudnikom.
Prepričan je, da bi jim morala občina omogočiti lažje sodelovanje na večjih mestnih prireditvah, kot sta Festival Lent in decembrsko praznično dogajanje.
Zavzema se tudi za ponovno zapolnitev praznih poslovnih prostorov v mestu, tako občinskih kot zasebnih.
Spodbujal bi dejavnosti, povezane s trajnostjo, ponovno uporabo izdelkov in lokalno obrtjo.
Kot primer izgubljenih zaposlitvenih možnosti izpostavlja Gostilno pri treh ribnikih, ob tem pa poudarja, da bi mesto moralo ustvarjati boljše pogoje za razvoj turističnih dejavnosti.
Hkrati meni, da je treba skrbeti tudi za zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta.
Pri tem kot pomembna partnerja izpostavlja univerzo in podjetniške inkubatorje, ki bi lahko prispevali k razvoju dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
