Kaj bi se v Mariboru spremenilo najprej, če bi mesto dobilo novo vodstvo? Županske kandidate smo vprašali o njihovih prvih odločitvah in najpomembnejših obljubah volivcem.
Prvih sto dni mandata je za novo mestno vodstvo priložnost, da začne uresničevati predvolilne obljube in pokaže, katerim težavam bo namenilo največ pozornosti.
Maribor se sooča s številnimi izzivi, od stanovanjske problematike in prometne ureditve do občinskih financ, gospodarskega razvoja in kakovosti življenja prebivalcev.
V uredništvu Mariborinfo smo zato županske kandidate vprašali, katere tri konkretne odločitve bi sprejeli v prvih sto dneh mandata, katero težavo sedanjega vodenja mesta bi začeli reševati najprej in po katerih rezultatih bi lahko občani ocenili njihovo uspešnost.
Del kandidatov je imel priložnost svoja stališča predstaviti že na predvolilnem soočenju Mariborinfo, preostalim šestim pa smo poslali nabor vsebinskih vprašanj o ključnih izzivih Maribora.
Do priprave prispevka smo prejeli odgovore štirih kandidatov: Mitje Zgoznika, Andreja Matvoza, Igorja Jurišiča in Mateja Vodopivca.
Njihove prioritete se razlikujejo. Jurišič bi se najprej lotil stanovanj, investicij in prometne ureditve, Zgoznik bi pregledal občinske finance in povečal preglednost delovanja občine, Matvoz pa bi poleg finančnega pregleda pripravil stanovanjski in razvojni načrt. Vodopivec bi prednost namenil turizmu, lokalnim ponudnikom in sodelovanju z mestnimi četrtmi.
Jurišič bi odprl Koroško cesto, uvedel brezplačno parkiranje in odpravil stacionarne radarje
Igor Jurišič bi se v prvih sto dneh mandata lotil treh področij: stanovanjske problematike, privabljanja investitorjev in prometne ureditve.
Na stanovanjskem področju bi občini namenil vlogo posrednika med lastniki praznih stanovanj in potencialnimi najemniki. »Mestna občina Maribor bo postala vezni člen med lastniki praznih stanovanj in potencialnimi najemniki na način, da bo jamčila za varnost tako lastniku kot najemniku,« je pojasnil.
Po njegovih navedbah je v Mariboru 5784 praznih stanovanj, z občinskimi jamstvi pa bi želel lastnike prepričati, da bi jih približno tisoč ponudili v najem.
Kot drugo odločitev napoveduje vzpostavitev investicijske točke Maribor, ki bi delovala tako fizično kot na spletu. Potencialnim investitorjem bi na enem mestu zagotavljala informacije o razpoložljivih prostorih, kadrih in potrebnih postopkih za začetek dejavnosti.
Največ konkretnih sprememb pa predlaga na prometnem področju. Zavzema se za ponovno odprtje Koroške ceste, katere zaprtje označuje za nezakonito. Prepričan je, da bi s tem zmanjšali prometno gnečo, število prevoženih kilometrov in onesnaževanje. Uvedel bi tudi prvih 90 minut brezplačnega parkiranja, s čimer bi želel spodbuditi obisk mestnega središča in tamkajšnjih trgovin. Poleg tega bi odpravil stacionarne merilnike hitrosti, za katere meni, da so namenjeni predvsem polnjenju občinskega proračuna. Na nevarnih cestnih odsekih bi jih nadomestil s fizičnimi ovirami, v okolici šol in vrtcev pa bi izvajal občasne meritve hitrosti v času prisotnosti otrok.
Zgoznik bi zahteval revizijo občinskih financ in večjo preglednost
Mitja Zgoznik poudarja, da bi se dela lotil takoj po izvolitvi, saj želi pokazati, da njegove predvolilne obljube ne bodo ostale zgolj besede.
Najprej bi oblikoval skupine strokovnjakov za posamezna področja občinskega upravljanja. Od odgovornih na občini bi zahteval pregledno delo, odgovornost in redno poročanje o rezultatih.
Med prvimi ukrepi napoveduje tudi posodobitev aplikacije Naš Maribor, prek katere bi občani lahko spremljali porabo občinskega denarja, izvajanje projektov in načrtovane dogodke.
»Želim si, da prebivalci Maribora vedno vedo, kaj se dogaja z njihovim denarjem in projekti v Mariboru ter z vsemi predvidenimi dogodki,« je zapisal Zgoznik.
Zahteval bi tudi revizijo in pregled občinskih financ ter vseh projektov, tako tistih, ki že potekajo, kot tistih, ki so načrtovani za prihodnja leta. Na podlagi pregleda bi občanom predstavil, kaj je bilo že izvedeno, kakšno je trenutno stanje in kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj.
»Ne bi obljubljal nemogočega in vedno bi bil pošten, iskren in realen,« je poudaril.
Kot eno svojih najpomembnejših zavez izpostavlja ponovno vzpostavitev zaupanja v župansko funkcijo. Prepričan je, da mora župan delovati v korist mesta in prebivalcev ter biti pripravljen prevzeti odgovornost za svoje odločitve.
Matvoz bi pregledal občinske projekte in pripravil stanovanjski načrt
Andrej Matvoz bi v prvih sto dneh sprejel tri ključne odločitve. Najprej bi pregledal občinske finance, prevzete obveznosti in večje investicijske projekte ter določil odgovorne osebe za njihovo spremljanje. Ob tem bi se sestal z zaposlenimi na občini, preveril njihove kompetence in predloge ter pregledal organizacijo dela in občinske postopke.
»Občan mora vedeti, kdo rešuje njegovo zadevo in kdaj lahko pričakuje odgovor,« je poudaril Matvoz.
Druga prednostna naloga bi bila priprava stanovanjskega akcijskega načrta skupaj z občinskim stanovanjskim skladom. V njem bi določili primerne lokacije in objekte, prednostne stanovanjske projekte, vire financiranja ter časovne roke.
Kot tretjo odločitev napoveduje pripravo večletnega programa prenove mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Pri oblikovanju programa bi sodelovali njihovi predstavniki in prebivalci, jasno pa bi bile določene tudi prednostne obnove.
Poleg tega bi v prvih 50 dneh ustanovil razvojni svet za gospodarstvo.
Matvoz meni, da je ena izmed ključnih težav sedanjega vodenja mesta povezava med potrebami prebivalcev, občinskimi odločitvami in njihovo dejansko izvedbo.
Ob koncu mandata bi želel, da ga Mariborčani ocenjujejo predvsem po konkretnih rezultatih: napredku pri dostopnih stanovanjih, obnovljenih šolah in vrtcih, urejenih poteh, izboljšanih avtobusnih povezavah ter projektih v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.
Pomembna se mu zdita tudi odzivnost občinske uprave in preglednost porabe javnega denarja.
»Za župana ne kandidiram zato, ker bi potreboval službo, položaj ali dobro plačo. Vse to kot direktor Agencije RS za varstvo konkurence že imam. Kandidiram, ker mi je za Maribor mar in želim svoje znanje in izkušnje nameniti mestu, ki je moj dom,« je pojasnil Matvoz.
Svojo osrednjo zavezo volivcem je strnil v odgovornost in preglednost delovanja. »Moja najpomembnejša obljuba je, da bom za svoje odločitve prevzel odgovornost, jih jasno pojasnjeval in javno poročal o rezultatih,« je zapisal.
Vodopivec bi oživil mesto in okrepil sodelovanje z mestnimi četrtmi
Matej Vodopivec bi se ob izvolitvi najprej osredotočil na podporo turizmu in povezovanje različnih dejavnosti v mestu.
Več priložnosti bi želel zagotoviti lokalnim proizvajalcem, predvsem na dogodkih, ki potekajo v Mariboru.
Kot pomembno nalogo izpostavlja tudi dosledno upoštevanje statuta Mestne občine Maribor, v katerem po njegovem mnenju že obstajajo številne rešitve za boljše delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Uvedel bi redna mesečna srečanja z njihovimi vodstvi, saj meni, da prav predstavniki teh območij najbolje poznajo vsakodnevne težave prebivalcev.
Pri tem se sklicuje na svoje štiriletne izkušnje z vodenjem Mestne četrti Studenci in delo Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki se za večjo vlogo posameznih delov mesta zavzema že dve desetletji.
Vodopivec meni, da mora Maribor po obdobju gradbenih posegov več pozornosti nameniti oživljanju urejenih javnih prostorov, ne le za turiste, temveč predvsem za domačine.
Svojo vizijo povzema z geslom »Prvo Mariborčan!« Ob tem poudarja, da je vijolična barva ponos mesta, a ni edini. Izpostavlja lokalne izdelke, med, splavarstvo, kulinariko, griče in kulturo.
