Zdravniki mariborskega urgentnega centra zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Zdravniki specialisti urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v javnem pismu opozorili na številne težave sistema in zahtevali takojšnje ukrepanje odločevalcev.
Odstop predstojnika je po njihovih navedbah »opozorilo, da se lahko nekaj, kar smo v Mariboru gradili več kot desetletje, začne razgrajevati bistveno hitreje, kot je bilo zgrajeno.«
Kot pišejo, so v Mariboru v zadnjem desetletju zgradili urgentni center, za katerega so prepričani, da predstavlja najbolj razvit in celovito delujoč model sodobne urgentne medicine v Sloveniji.
»V nastanek so bila vložena leta dela, izobraževanja, odrekanja in vztrajanja ljudi, ki so verjeli, da si Maribor zasluži sodobno urgentno medicino. Prav zato odstop predstojnika urgentnega centra Gregorja Prosena razumemo kot dogodek, ki ga ni mogoče preprosto prezreti ali odpraviti z imenovanjem njegovega naslednika. Po letih opozarjanja na težave sistema je to znak, da je bilo doseženo nekaj, kar bi moralo resno zaskrbeti vse, ki odločajo o prihodnosti zdravstva v Mariboru in Sloveniji,« opozarja 18 podpisanih zdravnikov in zdravnic.
Urgenca vse pogosteje prevzema težave drugih delov sistema
Med drugim opozarjajo, da urgentni center vedno bolj postaja prostor večurne in v nekaterih primerih večdnevne oskrbe bolnikov, katerih urgentna obravnava je že zaključena, vendar zanje ni zagotovljene ustrezne nadaljnje poti. Posledica so prenatrpanost, daljše čakalne dobe ter nezadovoljstvo bolnikov in njihovih svojcev.
»Gneča na urgenci ne nastaja zato, ker bi zdravniki, medicinske sestre in drugi zaposleni delali premalo. Nastaja zato, ker vse manjše število preobremenjenih ljudi rešuje vedno več nalog in problemov, ki bi jih morali reševati drugi deli zdravstvenega in socialnega sistema. Nastaja tudi zato, ker število bolniških postelj že leta ne sledi potrebam,« pišejo.
Zdravniki pojasnjujejo, da urgentna medicina potrebuje usposobljene ljudi, opremo, ustrezno organizacijo, dovolj časa in strokovno avtonomijo.
»Težava pa ni samo število zaposlenih, ampak tudi organizacija dela, razporejanje kadra ter zahteve in postopki, ki ne sledijo vedno potrebam sodobne urgentne medicine.«
Opozarjajo na odhode strokovnjakov: »Če strokovno usposobljeni ljudje dobijo občutek, da njihov glas nima teže, da morajo za osnovno spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic vedno znova dokazovati svojo vrednost, potem prej ali slej začnejo iskati okolje, kjer bo njihovo delo cenjeno drugače. In prav to ogroža prihodnost urgentnega centra.«
Od države pričakujejo jasen odgovor in ukrepanje
Del problema je po navedbah zdravnikov tudi kadrovska stiska in obremenjenost medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in drugih sodelavcev.
»Od države pričakujemo jasen odgovor in akcijo. Ministrstvo za zdravje mora jasno odgovoriti in pokazati: ali želi Slovenija sodobno urgentno medicino in sodobno obravnavo kritično bolnega in poškodovanega človeka? Če je odgovor da, mora država zanjo zagotoviti pogoje. Danes. Sodobno urgentno medicino je treba ustrezno organizirati, kadrovsko zagotoviti in financirati,« so jasni.
Potrebujejo jasno odločitev, kaj država pričakuje od urgentnih centrov, katere bolnike naj obravnavajo, s kakšnim kadrom, s kakšnimi kapacitetami in pod kakšnimi pogoji.
»Predvsem pa potrebujemo odločitev, ali želimo urgentno medicino kot sodobno medicinsko stroko razvijati ali jo bomo postopoma skrčili na gašenje problemov preostalega zdravstvenega sistema. In če je odločitev za urgentno medicino, potem je čas, da se prisluhne tistim, ki jo dejansko izvajamo,« še izhaja iz javnega pisma.
