Po javnem pismu zdravnikov mariborske urgence, ki so opozorili na pomanjkanje kadra, preobremenjenost in organizacijske težave, se je odzvalo ministrstvo za zdravje.
Razmere v Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so po odstopu predstojnika Gregorja Prosena sprožile še glasnejša opozorila zaposlenih.
Kar 18 zdravnikov specialistov je v javnem pismu opozorilo, da težave presegajo vprašanje vodenja enega oddelka in zahtevajo širše spremembe zdravstvenega sistema.
Med drugim so izpostavili pomanjkanje kadra in bolniških postelj, preobremenjenost zaposlenih ter dejstvo, da urgentni center vse pogosteje skrbi tudi za bolnike, katerih urgentna obravnava je že končana, vendar zanje ni zagotovljena ustrezna nadaljnja oskrba.
Od države so zahtevali jasen odgovor in ukrepanje. Za odziv smo se zato obrnili na ministrstvo za zdravje.
Ministrstvo: Opozorila jemljemo resno
Na ministrstvu odgovarjajo, da je ureditev nujne medicinske pomoči in urgentne medicine eno od njihovih prednostnih področij.
»Opozorila o pomanjkanju kadra, preobremenjenosti zaposlenih, organizacijskih težavah in delovnih pogojih jemljemo resno. Naš cilj je zagotoviti dostopno in kakovostno nujno obravnavo za paciente ter ustrezne pogoje za delo zdravstvenih ekip,« so sporočili za Mariborinfo.
Za prenovo Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči in pripravo predlogov za sistemsko ureditev področja je ministrstvo ustanovilo delovno skupino strokovnjakov. Ta se ukvarja tudi z organizacijo dela, kadrovsko vzdržnostjo in delovnimi pogoji.
Pri spremembah želijo povezano obravnavati delovanje urgentnih centrov, predbolnišnične nujne medicinske pomoči in drugih delov zdravstvenega sistema.
Kot pojasnjujejo, je bilo tej temi namenjeno tudi srečanje deležnikov 19. avgusta. Med področji, ki jim želijo nameniti posebno pozornost, izpostavljajo jasno razdelitev nalog, ustrezno kadrovsko zasedbo in zmanjševanje preobremenjenosti ekip.
Ob tem bo treba po njihovih navedbah zagotoviti ustrezno financiranje in usklajen razvoj zmogljivosti. V ta okvir sodi tudi vzpostavljanje satelitskih urgentnih centrov, pri katerih pa po opozorilih ministrstva niso pomembni le prostori in oprema, temveč tudi razpoložljiv kader in ustrezna organizacija dela.
Odstop Prosena obžalujejo, del odgovornosti na Univerzitetni klinični centri Maribor
Na ministrstvu so se odzvali tudi na odstop Gregorja Prosena z mesta predstojnika mariborskega urgentnega centra.
»Odstop Gregorja Prosena z mesta predstojnika Urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor obžalujemo in spoštujemo njegovo odločitev. Njegov strokovni prispevek k razvoju urgentne medicine cenimo, njegova opozorila pa jemljemo resno,« so zapisali.
Hkrati poudarjajo, da morajo konkretna organizacijska in vodstvena vprašanja znotraj mariborskega urgentnega centra najprej reševati vodstvo in pristojni organi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Ministrstvo bo, kot napovedujejo, pri reševanju razmer sodelovalo v okviru svojih pristojnosti. Kot ključna cilja izpostavljajo nemoteno in varno obravnavo pacientov ter ustrezne delovne pogoje zaposlenih.
Ob tem zagotavljajo, da bodo urejanje nujne medicinske pomoči in urgentne medicine obravnavali prednostno ter pri iskanju rešitev sodelovali s stroko, zaposlenimi in vodstvi zdravstvenih zavodov.
