Napovedana prenova Gregorčičeve ulice in okolice je razburila stanovalce, ki opozarjajo, da bi zmanjšanje števila parkirnih mest njihove vsakodnevne težave še poglobilo.
Prebivalci mestnega središča so zaradi napovedanega nadaljevanja prenove Gregorčičeve ulice in okoliških površin na nogah.
Čeprav podpirajo ozelenitev mesta in izboljšanje javnega prostora, opozarjajo, da bi občinski načrti z občutnim zmanjšanjem števila parkirnih mest že tako težavne razmere za stanovalce lahko še poslabšali.
Civilna iniciativa Maribor: Prebivalcem prijazno mesto je zato na Mestno občino Maribor naslovila odprto pismo, v katerem zahteva parkirna mesta, namenjena stanovalcem, jasen časovni načrt gradnje garažnih hiš in zagotovilo, da parkirne površine ne bodo ukinjene, dokler ne bodo urejene nadomestne zmogljivosti.
Občinski dopis prebivalcev ni pomiril
Povod za odziv je bil dopis Mestne občine Maribor, ki so ga stanovalci, lastniki in najemniki lokalov ter drugi uporabniki območja prejeli julija. Pod dokument se je podpisal župan Saša Arsenovič, v njegovem vrhu pa z velikimi črkami izstopa beseda »UMIRJENO«.
Predstavniki civilne iniciative ob tem niso prizanesljivi. Kot so zapisali, je beseda glede na vsebino dopisa »pravi oksimoron«.
Občina je z dopisom napovedala nadaljevanje prenove Gregorčičeve ulice, Trga generala Maistra, Tyrševe ulice in dela Ulice heroja Staneta.
Projekt je del mestne strategije urejanja prostora in občinske celostne prometne strategije, njegova ocenjena vrednost pa znaša 7,7 milijona evrov.
Do 80 odstotkov upravičenih stroškov naj bi bilo pokritih z evropskimi sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.
Kot je razvidno iz dopisa, bo mariborska občina v prihodnjih dneh objavila javno naročilo za izbor izvajalca. Natančnejša časovnica prenove, faze gradnje, začasne prometne ureditve ter načini dostopa do stavb in lokalov naj bi bili predstavljeni po izbiri izvajalca.
Stanovalci že zdaj tudi po pol ure iščejo parkirišče
Stanovalci Gregorčičeve ulice opozarjajo, da so svoje pomisleke predstavili že na prvi javni predstavitvi projekta, a po njihovem mnenju ključne težave še vedno niso ustrezno naslovljene.
Največ skrbi jim povzroča predvideno zmanjšanje števila parkirnih mest na Gregorčičevi ulici in okoliških ulicah. Kot poudarjajo, se prebivalci mestnega središča že zdaj vsakodnevno srečujejo s pomanjkanjem prostih parkirišč.
»Nemalokrat so prisiljeni voziti se v krogu, tudi do pol ure in več, v upanju, da bodo našli prosto parkirno mesto, pogosto daleč od svojega prebivališča,« so zapisali.
Posebej opozarjajo na starejše prebivalce, ki svojo samostojnost ohranjajo tudi z uporabo lastnega avtomobila. Po njihovih navedbah postajajo razmere za imetnike parkirnih dovolilnic iz leta v leto bolj nevzdržne, zato ne potrebujejo le dolgoročnih obljub, ampak tudi rešitve, ki bodo uvedene že ob prenovi.
Zahtevajo parkirna mesta, namenjena stanovalcem
Civilna iniciativa občino poziva, naj na Gregorčičevi ulici uvede poseben parkirni režim, po katerem bi bila preostala parkirna mesta namenjena izključno stanovalcem s stalnim prebivališčem na tem območju.
»Podobne stanovanjske parkirne cone že vrsto let uspešno delujejo v številnih slovenskih in evropskih mestih ter predstavljajo učinkovit način za zaščito kakovosti bivanja v mestnih jedrih.«
S tem bi po njihovem mnenju zagotovili, da omejeno število parkirišč uporabljajo predvsem ljudje, ki tam živijo, ne pa obiskovalci in dnevni uporabniki mestnega središča.
»Na ta način mesta živijo in niso samo kulisa za obiskovalce,« poudarjajo.
Ob tem opozarjajo, da so številne staromeščanske stavbe na Gregorčičevi in Tyrševi ulici zgrajene že v 19. stoletju. Vse nimajo dostopnih dvorišč oziroma možnosti parkiranja na zasebnih površinah, zato so njihovi stanovalci odvisni od javnih parkirnih mest in plačljivih parkirnih dovolilnic.
Več dreves, klopi in prostora za pešce
Po občinskih načrtih naj bi prenova prinesla več prostora za varno hojo, kolesarjenje, druženje in vsakdanje življenje na ulici. Ohranili naj bi obstoječa odrasla drevesa, zasadili pa naj bi tudi več kot 60 novih.
Predvidenih je skoraj 70 novih klopi, koši za odpadke, pitnik in 54 stojal za kolesa. Občina želi z ureditvijo zagotoviti več sence, zmanjšati pregrevanje območja in izboljšati pogoje za pešce ter kolesarje.
Največja sprememba na področju parkiranja je predvidena na Trgu generala Maistra, kjer naj bi odstranili večino parkirnih mest in uredili skupni prometni prostor. Skozi območje bo še vedno mogoče peljati z avtomobilom, vendar bodo imeli prednost pešci, kolesarji in drugi uporabniki prostora.
Občina v dopisu navaja, da danes na trgu večinoma parkirajo kratkotrajni obiskovalci, ki naj bi jih po prenovi preusmerili na nadomestna parkirna območja. Na drugih ulicah, kjer večinoma parkirajo stanovalci, naj bi bilo sprememb manj.
Brez garažnih hiš zmanjševanju parkirišč nasprotujejo
Stanovalci zmanjševanju parkirnih površin ne nasprotujejo povsem, vendar poudarjajo, da mora biti takšen ukrep povezan s pravočasno gradnjo nadomestne infrastrukture.
Od občine zato zahtevajo, naj med razvojne prioritete uvrsti čimprejšnjo gradnjo sodobnih javnih garažnih hiš v neposredni bližini mestnega jedra. Te bi po njihovem prepričanju dolgoročno umaknile mirujoči promet z ulic, omogočile nadaljnje ozelenjevanje ter hkrati zagotovile parkiranje stanovalcem, obiskovalcem in zaposlenim.
Na območju gramoziranega parkirišča ob občini ima ta sicer v načrtu gradnjo garažne hiše, vendar konkretna časovnica ni navedena.
Civilna iniciativa zato zahteva, naj občina pripravi jasen časovni načrt gradnje novih garažnih hiš in zagotovi, da zmanjševanje parkirnih površin ne bo izvedeno pred vzpostavitvijo ustreznih nadomestnih zmogljivosti.
»Trajnostni razvoj ne pomeni zgolj zmanjšanja števila parkirnih mest, temveč predvsem premišljeno načrtovanje, ki hkrati upošteva potrebe prebivalcev in njihovo življenjsko kvaliteto, mobilnost in kakovost javnega prostora,« pravijo predstavniki iniciative Borut Ambrožič, Matjaž Mulej in Marko Hojnik.
Verjamejo, da je mogoče z dialogom najti rešitev, ki bo hkrati podpirala trajnostni razvoj mesta, več zelenih površin in dostojne pogoje za življenje prebivalcev mestnega jedra.
