Prenova Gregorčičeve ulice in okolice še naprej buri duhove. Po odzivu občine se je znova oglasila civilna iniciativa, ki meni, da ponujene rešitve ne odgovarjajo na ključne skrbi stanovalcev.
Na Gregorčičevi ulici in v širšem območju načrtovane prenove se polemike glede parkiranja in prihodnje ureditve mestnega jedra nadaljujejo.
Civilna iniciativa Maribor: Prebivalcem prijazno mesto je občino že pred časom opozorila, da bi zmanjšanje števila parkirnih mest brez pravočasnih nadomestnih rešitev dodatno obremenilo stanovalce. Zahtevali so predvsem parkirna mesta za prebivalce območja, jasen časovni načrt gradnje garažnih hiš in zagotovilo, da se parkirišč ne bo ukinjalo, dokler ne bodo na voljo ustrezne alternative.
Mestna občina Maribor je v odgovoru poudarila, da razume pomisleke stanovalcev, a da želi omejeni prostor v središču mesta razporediti med različne uporabnike.
Posebnega parkirnega režima samo za prebivalce Gregorčičeve ne predvideva, nadomestne parkirne rešitve pa naj bi urejala razmeroma vzporedno s prenovo.
Takšen odgovor civilne iniciative ni prepričal.
»Takšen odgovor smo na žalost pričakovali«
V iniciativi pravijo, da jih veseli, da je njihovo odprto pismo sprožilo odziv, vendar občinski odgovor ocenjujejo kot ponavljanje že znanih argumentov, pri čemer so posebej kritični do sklicevanja na parkirno analizo Inštituta za politike prostora.
Po njihovem je takšna analiza za ljudi, ki območje uporabljajo vsak dan, le »črka na papirju«.
»Dikcija, ki so jo v tem inštitutu uporabili v zvezi s prenovo Glavnega trga, da je pričakovati odpor prebivalcev, nam pove vse. Kot da bi se vsi na občinski strani delali iz nas norca,« so ostri.
Pri tem ne govorijo le o Gregorčičevi ulici. Kot primer občinskega pristopa izpostavljajo tudi idejo o zaprtju Starega oziroma Glavnega mostu za promet ter še vedno odprto vprašanje parkiranja za stanovalce Glavnega trga in Lenta.
»Zapiranje mesta brez predhodnih rešitev ni in ne more biti prava pot.«
Skrbi jih tudi napovedana prenova Slomškovega trga, za katero pravijo, da jim doslej še ni bila predstavljena v celoti. Menijo, da takšen poseg brez bližnje garažne hiše ne more biti smiseln, kritični pa so tudi do predvidenega poseganja v zelene površine in parkirna mesta.
Po njihovi oceni gre še za en primer neskladja med načrtovanimi posegi in trajnostno oziroma zeleno politiko, ki jo občina sicer izpostavlja kot eno svojih usmeritev.
Menijo, da občina pri prenovah mestnega jedra premalo upošteva dejanske izkušnje prebivalcev.
»Najpomembnejši in najzanesljivejši vir informacij o tem, kako uspešna je neka politika občine, smo njeni prebivalci.«
Občina je med alternativami avtomobilu izpostavila tudi brezplačni prevoz Maister ter spodbujanje hoje, kolesarjenja in javnega prevoza.
A tudi pri tem ima iniciativa pomisleke.
Menijo, da sistem Maister že zdaj težko pokriva povpraševanje, ob dodatnem zmanjševanju možnosti za parkiranje pa bi bil še bolj obremenjen.
Najbolj jih moti, da nadomestne rešitve nimajo jasne časovnice
Občina je pojasnila, da bo nadomestne parkirne površine urejala vzporedno s prenovo oziroma z manjšimi časovnimi zamiki. Med možnostmi je navedla dodatna parkirna mesta na Razlagovi cesti, večje parkirišče na Mlinski ulici ter dolgoročno garažne hiše ob občini, pri Ljudskem vrtu in pod Glavnim trgom.
Prav pri teh rešitvah iniciativa vidi največ težav.
Možnost plačljivega najema parkirnega mesta na gramoziranem parkirišču ob občini zanje ni ustrezna rešitev, saj bi morali stanovalci poleg že plačane dovolilnice dodatno plačevati še mesečni najem.
Prav tako jih ne prepričajo napovedane garažne hiše, ker zanje za zdaj ni jasne časovnice niti zagotovila, da bi jih stanovalci lahko uporabljali po sistemu sedanjih parkirnih dovolilnic.
»Imamo upravičene pomisleke, da želi vodstvo občine prebivalce 'na silo' prestaviti v mesečne najeme parkirnih mest v obstoječih in bodočih garažnih hišah.«
Kritični so tudi do načrtovanega parkirišča ob Avtobusni postaji Maribor. Opozarjajo, da je lokacija od njihove parkirne cone precej oddaljena in da jo bodo verjetno uporabljali predvsem drugi obiskovalci mesta.
Sprašujejo se, zakaj se s prenovo tako hiti
Čeprav občina poudarja, da želi z načrtovano prenovo ustvariti bolj zelen, varen in kakovosten javni prostor, iniciativa meni, da ključna vprašanja še vedno niso rešena.
Zato se sprašujejo, zakaj postopki tečejo naprej.
»Upravičeno se nam poraja vprašanje, zakaj tako hitijo s prenovo, ki si je prebivalci širšega mestnega jedra in očitno tudi drugih delov mesta ne želijo, vsaj ne v taki obliki.«
Po njihovih navedbah so številni stanovalci svoje pomisleke izrazili že na prvi javni predstavitvi projekta.
Posebej jih moti tudi napoved občine, da bo faznost del, začasne prometne ureditve in parkirne rešitve predstavila pred začetkom gradnje.
»Zapis, da bo občina pred začetkom del pravočasno predstavila, kako bo prenova potekala po fazah, je posmeh vsemu, kar smo do sedaj komunicirali z odločevalci.«
Ob tem v iniciativi želijo konkretne informacije o tem, kdo je predvideno prenovo potrdil.
Predlagajo, naj del parkirišč ostane
Iniciativa občini ponuja tudi svoje alternative. Med drugim predlaga, da bi parkirna mesta ob parku na Trgu generala Maistra ohranili, saj menijo, da obstoječe zelene površine že zdaj blažijo vplive prometa.
Po njihovem bi bilo mogoče dodatna drevesa zasaditi tudi brez popolne ukinitve parkiranja.
Kot še eno možnost izpostavljajo javne površine na dvoriščni strani stavb ob Gregorčičevi ulici med Trubarjevo in Tyrševo, kjer po njihovem obstaja prostor za dodatno zasaditev.
Pri tem znova poudarjajo, da sami ne nasprotujejo urejanju in ozelenjevanju mesta, ampak načinu, kako občina projekte pripravlja in izvaja.
»Ambiciozni načrti so sicer vedno dobrodošli, vendar ne na škodo prebivalcev in obiskovalcev Maribora,« je odziv sklenil član iniciative Matjaž Mulej.
