Civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj je pred torkovim shodom razkrila zahteve, ki jih bo naslovila na Mestno občino Maribor.
Zgodba o posekanem kostanjevem drevoredu na Trubarjevi ulici v Mariboru se nadaljuje. Pred shodom v bran mariborskim drevesom, ki bo jutri ob 17. uri, je civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj predstavila konkretne zahteve Mestni občini Maribor.
Shod bo potekal prav na Trubarjevi ulici, pri vhodu v Mestni park, na mestu poseka starega kostanjevega drevoreda. Kot poudarjajo organizatorji, se je posek zgodil v torek, 18. avgusta, brez vednosti širše javnosti in v najdaljšem vročinskem valu letošnjega leta.
Tokrat iniciativa ne ostaja le pri nasprotovanju poseku.
Od občine med drugim zahteva ugotavljanje odgovornosti, spremembo načina odločanja o mestnih drevesih in vključevanje javnosti.
Zahtevajo odgovornost in sankcije
Prva zahteva se neposredno nanaša na dogajanje v Trubarjevi ulici.
»Zahtevamo, da odgovorni na Mestni občini Maribor prevzamejo odgovornost in ustrezne sankcije za nepotreben posek kostanjev v Trubarjevi ulici 18. avgusta 2026.«
Iniciativa torej želi, da se ugotovi odgovornost za posek in da sledijo tudi ustrezne sankcije.
Druga zahteva posega širše v sistem varovanja dreves. V iniciativi navajajo, da strokovnjaki opozarjajo, da je sedanje varovanje dreves pravno neustrezno in zastarelo.
Zato občino pozivajo, naj nemudoma sprejme sodoben lokalni okvir varovanja dreves, ki bo usklajen z evropskimi smernicami in stroko. Obenem želijo, da se vse odločitve o drevesih sprejemajo v dialogu s strokovnjaki.
Strategija ravnanja z drevesi naj gre v javno razpravo
Njihova tretja zahteva je sprejetje strategije ravnanja z drevesi.
»Mestna občina Maribor mora nujno sprejeti strategijo ravnanja z drevesi, ki mora biti pred sprejetjem usklajena s strokovnjaki in strokovnjakinjami ter dana v javno razpravo.«
S tem želijo doseči, da odločanje o mestnem drevju ne bi potekalo brez predhodnega strokovnega usklajevanja in možnosti sodelovanja javnosti.
Zahtevajo tudi drugačno komunikacijo občine
Četrta zahteva se nanaša na odnos Mestne občine Maribor do prebivalcev.
»Zahtevamo, da Mestna občina Maribor spremeni svojo komunikacijo s prebivalstvom ter se začne končno zavedati, da je ona v naši, ne mi v njeni službi.«
Gre za eno najbolj neposredno formuliranih sporočil civilne iniciative po poseku drevoreda.
Seznam prihodnjih posegov naj bo javen
Peta zahteva pa bi lahko vplivala tudi na vse prihodnje posege v mariborsko mestno drevje.
Civilna iniciativa pričakuje, da občina takoj izdela in objavi seznam načrtovanih prihodnjih posegov, pri katerih je predviden kakršenkoli poseg v tam rastoča drevesa, skupaj s pripadajočim zemljiščem.
Pred izvedbo takšnih posegov zahtevajo javno razpravo in upoštevanje mnenja prebivalstva.
Na shodu poezija, proza, stroka in kritična beseda
Civilna iniciativa v sporočilu medijem poudarja, da gre za skupino podobno mislečih in nadpolitično civilno iniciativo.
Pod njo se podpisujejo Anja Zag Golob, Jelka Vrečko, Pavlina Japelj, Ramiz Derlić, Špela Hren Juhart in Zala Zagoršek Golob.
Na torkovem shodu se bodo posekanih dreves spomnili ter izrazili protest proti tovrstnemu ravnanju Mestne občine Maribor. O drevesih bodo govorili skozi poezijo, prozo ter strokovno in kritično besedo, predstavili pa bodo tudi omenjene zahteve občini.
Napovedali so tudi sodelovanje več gostov: Nataše Kramberger, pisateljice, kolumnistke, mladinske delavke in ekološke kmetice; Borisa Kolarja, biologa, ekotoksikologa, scenarista in pisatelja; Maje Simoneti, krajinske arhitektke in prostorske načrtovalke; ter igralk Mince Lorenci in Barbare Jamšek.
Vsak naj bi s svojega zornega kota odprl vprašanje, kaj drevesa pomenijo za mesto, njegovo okolje in prebivalce.
Shod se bo začel v torek, 25. avgusta, ob 17. uri, na Trubarjevi ulici pri vhodu v Mestni park v Mariboru.
