Pred dnevi so na Trubarjevi ulici padli odrasli kostanji, občina pa obljublja nov dvoredni drevored. Podobno zgodbo je mesto doživelo že leta 2017 na Cesti zmage. Skoraj deset let pozneje smo se sprehodili po ulici.
Posek dreves na Trubarjevi ulici je v zadnjih dneh ponovno odprl staro mariborsko vprašanje: ali lahko novo zasajena drevesa zares nadomestijo odrasel drevored - in koliko časa za to potrebujejo?
Na Trubarjevi so delavci ta teden odstranili sedem divjih kostanjev. Mestna občina Maribor je sprva sporočila, da je bilo odstranjenih osem, pozneje pa je vodja Urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker pojasnil, da je bilo za odstranitev predvidenih osem dreves, dejansko pa jih je padlo sedem, saj so se po posvetu s projektantom odločili eno ohraniti.
Župan Saša Arsenovič je po burnih odzivih javnosti dejal, da je »nekaj dreves moralo iti mogoče prehitro« in napovedal revizijo postopka.
Občina na Trubarjevi napoveduje zasaditev 13 novih divjih kostanjev, želja pa je, da bi bila nova drevesa visoka vsaj štiri metre. Po njihovih načrtih naj bi bil ponovno vzpostavljen obojestranski oziroma dvoredni kostanjev drevored.
Toda Maribor je zelo podobno razpravo že doživel.
Leta 2017 je vrelo zaradi lip na Cesti zmage
Pred skoraj desetletjem je bil v središču pozornosti mogočen lipov drevored na Cesti zmage. Takrat je Maribor vodil župan Andrej Fištravec.
Ob načrtovani celoviti prenovi ulice je poseg zajel tudi drevored. Del prebivalcev se je poseku ostro uprl. Nastala je civilna iniciativa Drevored Ceste zmage. Na drugi strani se je oblikovala tudi civilna iniciativa, ki je prenovo in s tem odstranitev dreves podpirala.
Razprava ni tekla le o drevesih, ampak tudi o načinu komunikacije Mestne občine Maribor z javnostjo. Krajani so takrat opozarjali, da jim projektna dokumentacija ni bila predstavljena pravočasno.
Na občini so po drugi strani poudarjali, da se je o prenovi Ceste zmage na pobudo mestne četrti govorilo že več let, od leta 2014.
Različna mnenja
Na zboru krajanov so se kresala tudi mnenja o dejanskem stanju lip. Med argumenti za poseg so se pojavljale navedbe, da so drevesa stara, bolna in nevarna.
Člani civilne iniciative so opozarjali na arboristično poročilo, iz katerega je izhajalo, da je bilo več kot 60 odstotkov dreves zdravih.
Nekateri stanovalci pa so opozarjali tudi na zelo konkretne težave: korenine naj bi ponekod posegale proti kletnim prostorom in poškodovale asfalt.
Od starega drevoreda ostalo osem lip
Pred prenovo je bilo na Cesti zmage 92 lip. Po gradbenem posegu je ostalo osem starih dreves. Nove lipe so kupili v Italiji.
Visoke so bile med 4,5 in pet metri, njihov obseg pa je znašal od 25 do 30 centimetrov.
Izvajalec je takrat pričakoval, da se bodo prijela vsa drevesa, občini pa je ponudil tudi garancijo – če bi se katera lipa posušila, naj bi jo nadomestili z novo. Ob prenovi so napovedali še približno deset novih klopi in stojal za kolesa ter osem košev za smeti.
Takšen je bil drevored nekoč
Fotografije Ceste zmage pred prenovo pokažejo povsem drugačno podobo ulice od današnje. Ob vozišču so stala velika, odrasla drevesa z razvitimi krošnjami. Na več mestih so se krošnje približevale druga drugi in nad cesto ustvarjale izrazito zeleno kuliso.
Drevored ni predstavljal samo niza dreves. Njegove krošnje so močno zaznamovale celoten videz ulice. Prav ta razlika med odraslim drevesom in novo sadiko je danes, ob razpravi o Trubarjevi ulici, ponovno v ospredju.
Nekatere lipe lepe in visoke, druge precej slabše
Cesto zmage smo si ogledali tudi danes. Podoba ni povsod enaka.
Na nekaterih delih ulice so lipe v skoraj desetih letih lepo zrasle. Nekatera drevesa so visoka, dobro olistana in imajo že precej razvite krošnje.
Med sprehodom je bilo videti, da je podoba posebej dobra na delu okoli križišča z Ulico Pariške komune, kjer je več dreves že precej razvitih.
Toda takšna drevesa niso edina podoba ulice.
Ko se pomikamo naprej proti Metelkovi ulici, je mogoče opaziti tudi precej manj razvita drevesa. Nekatera imajo redkejše krošnje, na posameznih so vidni veliki deli brez listov, nekaj dreves pa je videti močno posušenih.
Na eni od fotografij je denimo lipa, katere krošnja je skoraj povsem rjava in suha. Ob njenem deblu pa raste sončnica - majhen, skoraj ironično pozitiven prizor ob drevesu, ki je na pogled v precej slabem stanju.
Tudi okolica dreves ni povsod enaka
Razlike niso vidne samo pri krošnjah. Tudi površine okoli dreves so urejene zelo različno. Ponekod so zasaditvene površine lepo urejene, drugod je mogoče videti visoko travo, plevel in bolj zanemarjene grede.
Na posameznih mestih so ob drevesih vidne tudi dodatne rastline in cvetje, kar daje vtis bolj individualno urejenih površin. Kdo konkretno skrbi za posamezne grede, iz samega ogleda ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
Celotna podoba današnje Ceste zmage je zato precej neenotna: na eni strani so drevesa, ki so v letih po zasaditvi lepo napredovala, na drugi pa takšna, ki niti skoraj deset let po prenovi še zdaleč ne ustvarjajo podobe bujnega drevoreda.
Nova drevesa so bila že leta 2017 visoka do pet metrov
Primerjava s Trubarjevo je zanimiva tudi zaradi velikosti sadik. Na Cesti zmage so leta 2017 zasadili lipe, visoke med 4,5 in pet metri.
Na Trubarjevi danes občina prav tako napoveduje, da želi dobiti večja drevesa. Andraž Mlaker je povedal, da trenutno raziskujejo trg, njihova želja pa je, da bi bili novi divji kostanji visoki najmanj štiri metre.
Občina želi posaditi 13 dreves in ponovno vzpostaviti dvoredni drevored, ki je po njihovih navedbah na tej ulici nekoč že obstajal.
