Pred 113 leti so v Mariboru slovesno odprli današnji Glavni oziroma Stari most. V svoji dolgi zgodovini je preživel vojno, porušitev in obnovo, njegova gradnja pa je močno spremenila tudi podobo mesta ob Dravi.
Mariborski Glavni most, ki ga številni poznajo preprosto kot Stari most, je dopolnil 113 let. Slovesno so ga odprli 23. avgusta 1913, takrat pa je predstavljal pomemben tehnični in inženirski dosežek ter novo povezavo med obema bregovoma Drave.
Od njegovega odprtja se je Maribor močno spremenil, most pa je ostal ena najbolj prepoznavnih mestnih znamenitosti. Skozi desetletja je doživel velike zgodovinske spremembe, vojno, porušitev in obnovo.
Danes njegova vloga ni več enaka tisti iz leta 1913, ko je bila nova cestna povezava za razvoj mesta izjemnega pomena. Postal je predvsem pomemben del mariborske kulturne in gradbene dediščine ter podobe mesta.
Maribor je imel most že v srednjem veku
Zgodovina povezovanja levega in desnega brega Drave v Mariboru je sicer precej starejša od današnjega Starega mostu.
Po podatkih Pokrajinskega arhiva Maribor se že leta 1220 prvič omenja mostnina. Ob mostu se je sčasoma razvila živahna dejavnost, ki je pomembno vplivala na oblikovanje srednjeveškega Maribora.
Stari most so leta 1775 zamenjali z mostom z večjo nosilnostjo. Zaradi vse gostejšega prometa so leta 1797 uredili še Dravsko ulico na levem bregu, ki je vodila do mostu.
Čez most nista potekala zgolj lokalni mestni promet, temveč tudi tranzitni promet na pomembni državni cesti Dunaj–Trst.
Leseni most je bil le meter nad Dravo
Leseni most pa je imel veliko težavo. Stal je le približno meter nad gladino reke, zato ga je pogosto ogrožala narasla Drava, pozimi pa tudi zagozden led.
Kako resen problem je to predstavljalo, kaže podatek Pokrajinskega arhiva Maribor, da so mestni veljaki že leta 1835 opozarjali, da je mariborski most najbolj kritična točka na celotni glavni komercialni cesti od Dunaja do Trsta.
Odločitev za gradnjo novega mostu je dozorevala več desetletij.
Po podatkih Pokrajinskega muzeja Maribor je 13. septembra 1903 narasla Drava odnesla leseni most v Radljah ob Dravi. Ogrožen je bil tudi mariborski leseni most.
Naposled so sprejeli odločitev, da Maribor nujno potrebuje nov cestni most.
Zaradi novega mostu porušili 12 hiš
Gradnja današnjega Starega mostu pa ni spremenila samo prehoda čez Dravo, temveč precejšen del okoliškega mestnega prostora.
Za gradnjo so morali na levem bregu Drave porušiti devet hiš, na desnem pa še tri.
Glavni trg so zaradi novega mostu razširili proti vzhodu. Na drugi strani Drave je nastal nov trg, ki ga danes poznamo kot Trg revolucije.
Izgradnja mostu je tako občutno posegla v takratno podobo Maribora, posledice te velike urbanistične spremembe pa so vidne še danes.
Za konstrukcijo porabili okoli 965 ton železa
Most so zgradili po načrtih dunajskega arhitekta in urbanista Eugena Fassbenderja, načrt njegove konstrukcije pa je izdelal inženir C. Haberkalt.
Gradnjo sta izvedli dunajski podjetji E. Gaertner in Waagner & Biro & Kurz. Med najpomembnejšimi materiali pri gradnji so bili beton, kamen in železo.
Prav iz železa je nastala nosilna konstrukcija mostu. Zanjo so po podatkih iz zgodovinskih virov porabili okoli 965 ton železa.
Na odprtje prišlo več tisoč ljudi
Veliki dan za Maribor je napočil v soboto, 23. avgusta 1913. Takrat so novi most popoldne slovesno odprli. Odprtja se je v imenu cesarja udeležil tudi nadvojvoda Friderik.
Dogodek je pritegnil izjemno zanimanje. Po podatkih Pokrajinskega muzeja Maribor se je ob lepem vremenu slovesnosti udeležilo več tisoč ljudi iz mesta in okolice.
Za Maribor je bil novi most pomembna pridobitev, ki je olajšala povezovanje obeh strani mesta in hkrati močno zaznamovala njegovo podobo.
Leta 1941 so ga porušili
Eden najbolj dramatičnih trenutkov v zgodovini Starega mostu je prišel med drugo svetovno vojno.
7. aprila 1941 je umikajoča se jugoslovanska vojska porušila vse mostove v Mariboru, med njimi tudi Glavni most. Ta se je ob porušitvi prelomil.
Nemci so ob porušenem mostu hitro postavili zasilni most, nato pa v kratkem času popravili tudi Glavni most. Kljub temu dogodku je most preživel vojno obdobje in ostal pomemben del mesta.
Iz prometne nujnosti v simbol Maribora
Vloga Starega mostu se je v 113 letih precej spremenila. Maribor ima danes več povezav čez Dravo, zato njegov prvotni prometni pomen ni več takšen kot ob odprtju.
»Namen mostu pa se je od zgraditve do danes precej spremenil, če je bil tedaj nujno potreben za promet in povezovanje obeh bregov, pa danes ob obilici drugih mostov ta njegova prvotna funkcija ni med najpomembnejšimi,« so ob njegovi 110-letnici poudarili v Pokrajinskem arhivu Maribor.
Njegov pomen pa zato ni nič manjši. Stari oziroma Glavni most je skozi desetletja postal pomemben del kulturne in gradbene dediščine Maribora ter ena najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta.
113 let po slovesnem odprtju tako še vedno stoji nad Dravo – kot povezava med obema bregovoma in kot eden od simbolov Maribora.
