Na Hrvaškem so julija in avgusta potrdili tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila. Virus na ljudi najpogosteje prenesejo okuženi komarji.
Na Hrvaškem so julija in avgusta zabeležili tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila. Podatek so za RTL Danas potrdili na Hrvaškem zavodu za javno zdravje, poročajo hrvaški mediji.
Po doslej zbranih podatkih sistema za spremljanje nalezljivih bolezni in registra je bilo največ primerov zabeleženih na območjih vzhodne, osrednje in severozahodne Hrvaške.
Virus Zahodnega Nila je povzročitelj bolezni, ki jo prenašajo komarji. V naravi se virus ohranja predvsem v krogu med pticami in komarji, ptice pa so njegov glavni rezervoar.
Na ljudi ga prenese okužen komar
Na človeka, konje ali druge sesalce se virus prenese z ugrizom okuženega komarja. Najpogosteje ga prenašajo komarji iz rodu Culex, predvsem vrsta Culex pipiens, izjemoma pa ga lahko prenašajo tudi nekatere vrste iz rodu Aedes.
Bolezen se z običajnim stikom ne prenaša s človeka na človeka.
Njeno pojavljanje je izrazito sezonsko in je odvisno od številnih okoljskih, podnebnih in vremenskih dejavnikov, ki vplivajo na številčnost in aktivnost komarjev.
Okužbe se najpogosteje pojavljajo v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih. Zaradi načina razmnoževanja virusa v pticah je največ okužb pri ljudeh in drugih sesalcih mogoče pričakovati med sredino julija in koncem oktobra.
Večina okuženih nima simptomov
Po pojasnilih hrvaškega zavoda za javno zdravje okužba pri ljudeh po inkubacijski dobi od dveh do šestih dni, lahko pa tudi do 14 dni, v približno 70 do 80 odstotkih primerov mine brez simptomov.
Pri približno 20 do 30 odstotkih okuženih se pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter prebavne težave. Pri nekaterih se lahko pojavi tudi prehoden izpuščaj.
Gre praviloma za blažjo obliko bolezni, imenovano vročica Zahodnega Nila, pri kateri gripi podobni simptomi trajajo od dva do pet dni.
Pri manj kot enem odstotku okuženih pa se lahko razvije težja oblika bolezni s prizadetostjo osrednjega živčevja, med drugim meningitis ali encefalitis.
Večjemu tveganju za težji potek so izpostavljeni starejši, kronični bolniki, med njimi osebe z boleznimi ledvic, sladkorno boleznijo ali hipertenzijo, ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Bolnike zdravijo simptomatsko, večina pa po navedbah pristojnih okreva brez trajnih posledic.
Kako se zaščititi pred komarji?
Za preprečevanje okužbe je pomembno predvsem zmanjševanje števila komarjev in njihovih razmnoževališč.
Prebivalcem svetujejo, naj v okolici domov odstranjujejo stoječo vodo iz cvetličnih loncev, vaz, vedrov, sodov, posod, odvrženih pločevink, igrač in drugih predmetov, kjer se lahko razmnožujejo komarji.
Komarji so najbolj aktivni ob mraku, zori in ponoči. Za osebno zaščito priporočajo uporabo repelentov, oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter namestitev mrež proti insektom na okna in vrata.
Kjer je mogoče, priporočajo tudi zadrževanje v klimatiziranih prostorih.
